Študentska praksa

Študentje biotehniške fakultete in podobnih smeri lahko pri nas opravlja obvezno študentsko prakso.

Na praksi se študenti naučijo osnove prehranskega coachinga, prav tako pa pomagajo pri rednemu delu v podjetju. 

Vse zainteresirane prosimo, da nam pošljete vaše povpraševaje z vašim življenjepisom na mojca@prehrana.info.

Izkušnje študentov

Sem študentka magistrskega študija Prehrane na Biotehniški fakulteti. V drugem letniku dodiplomskega programa smo morali opraviti obveznih 70 ur prakse in zelo sem si želela se preizkusiti kot prehranska svetovalka. Prošnje sem poslala več slovenskim prehranskim svetovalcem, a je bila Mojca edina, ki se je na mojo prošnjo odzvala. Za obe je bila to zelo nova in drugačna izkušnja, zato sva sprva še ugotavljali kaj in kako se prakse pravzaprav lotiti. Prisostvovala sem njenim uram, pisala objave za splet in na koncu celo dobila svoj "primer" in vodila prehransko svetovanje. Tudi po zaključeni praksi sva z Mojco sodelovali pri različnih študentskih in drugih delavnicah. Zame je bila praksa pri Mojci čudovita izkušnja, katero bi vsekakor ponovila in sem jo tudi priporočila že mlajšim študentom. Tudi profesorji na fakulteti so bili s prakso, mojim pridobljenim znanjem, ter predvsem izkušnjami zadovoljni. Mojco so lepo sprejeli na gostujočih predavanjih, katere sva pripravili za naše študente. Upam, da bova še kdaj sodelovali na takšen ali drugačen način, saj je delo z Mojco vedno zanimivo in prijetno.

Anja Zupan

Sem Katarina Miklavc in prakso pri Mojci Cepuš sem opravljala v drugem letniku študija Živilstva in prehrane na Biotehniški fakulteti. Mojco sem spoznala na organiziranih predavanjih o zdravi prehrani na Biotehniški fakulteti. Na strokovni praksi sem se naučila ogromno. Ena od mnogih, a najbolj pomembnih stvari je, kako teoretično znanje uporabiti na praktičnih primerih. Imela sem priložnost voditi posvete za hujšanje, se preizkusiti pri predavanjih o zdravi prehrani in sodelovati pri izboljšavi jedilnikov v hotelskih ponudbah. Sodelovanje mi je prisneslo neprecenljive izkušenje, predvsem odprlo veliko novih priložnosti, prav tako pa pomagalo pri kariernem in osebnem razvoju. 

Katarina Miklavc

Ime mi je Rok Hribernik in sem trenutno študent drugega letnika programa Živilstvo in Prehrana na Biotehničnem Izobraževalnem Centru (BIC) v Ljubljani. V 1. letniku sem opravljal strokovno prakso pri nutricionistki Mojci Cepuš v njenem društvu Befit.

Delo Mojce sem že poznal, saj sem obiskal nekaj njenih predavanj ter jo videl nastopati po televiziji. Njen kontakt sem pridobil na BIC-u v okviru obvezne prakse. Že pri prvem klicu je bila prijazna in pripravljena za sodelovanje. Pri najinem prvem sestanku sva z lahkoto dorekla podrobnosti o tem kako bo praksa potekala.

Z Mojco sem se zelo dobro razumel ter se veliko naučil od nje same ter z opazovanjem njenega dela. Pomagala mi je, ne le, na strokovnem področju, ampak tudi z nasvetu o življenju in poslovnem svetu. Imel sem tudi priložnost da sam, pod njenim mentorstvom, delam s strankami, jim svetujem in pripravljam jedilnike. Prav tako sem Mojco občasno spremljal na terenu, tako sem ji pomagal pri predavanjih in obiskih hotelov, s katerimi sodeluje.

Na moji šoli so z navdušenjem sprejeli moje opravljanje strokovne prakse pri Mojci Cepuš, saj sem za razliko od mnogih mojih sošolcev, res veliko naučil in opravljal tako delo, kot bi se ga želel opravljati tudi po končanem šolanju.

Rok Hribernik

Kot študentka Biotehniške fakultete, smer Živilstvo in prehrana, sem morala v okviru študijskih obveznosti opravljati prakso. Mojco in njeno delo sem spremljala že prej, tako sem točno vedela kje lahko pridobim novo znanje in navdih za naprej. Praksa je bila točno to kar sem upala. Brez zadržkov je delila svoje izkušnje, pridobljeno znanje in veliko uporabnih strokovnih, poslovnih ter življenjskih nasvetov. Poleg tega, da sem bila lahko prisotna pri njenih sestankih s strankami, si je po sestankih vzela čas in mi z veseljem odgovorila na vprašanja oziroma še dodatno razložila, zakaj je bilo kaj potrebno. Proti koncu prakse sem tudi sama sestavila jedilnik in odvodila sestanek s stranko. Bilo mi je v veselje sodelovati z njo, ker je najboljši vzgled za nadobudnega prehranskega svetovalca, saj ima poleg širokega znanja tudi lep odnos s strankami. Kar je pa najboljše je pa to, da vem, da se lahko tudi v prihodnosti vrnem po nasvet.

Simona

Kaj menite o nas

Živjo Mojca!!! Samo hiter "updajte"! Zjutraj sem nekako v strahu stopila na tehtnico - po enem tednu uporabe jedilnika, ki ste mi ga poslala. In pokazala je -2kg!!!! Sploh ne vem, če je to mogoče. Sem vzela rezervo, ker se prvič nisem stehtala gola (sem namreč pozabila takoj zjutraj) ampak tudi če je 1kg sem presrečna! Dobila sem tak zagon in motivacijo, da vam ne morem povedati! Res deluje! Tudi zame! Torej - izkušnja: zelo previdno in "po šolsko" sem začela z uporabo jedilnika. Ves čas sem brala in gledala v liste (sem si ga sprintala) in navdušeno pripravljala jedi, ki so bile na jedilniku. Mimogrede, nad vsemi sem navdušena!!! Novi okusi in na videz majhne porcije te res nasitijo. Okusno!!! IN res je fino, ker veš, da čez tri ure sledi nov obrok. Če že moram omeniti, kje sem imela največ težav (če se temu tako reče) - učim se organizacije - prej pripraviti zadeve, da se lahko držiš časa. Predvsem kosila mi ni vedno uspelo pripraviti in pojesti čez tri ure po malici. Ampak se bom "zverzirala", zdaj vem, da je pomembna priprava.... NADALJUJEM, AKCIJA!!! Vesela sem, da sem se vseeno odločila se oglasiti pri vas in še vedno razmišljam o coachingu, ampak najprej želim vztrajati s tem jedilnikom vsaj še kakšen mesec, Se pa še javljam, brez skrbi. Hvala, hvala , hvala! Lep dan želim
Tadeja
Zelo sem bila zadovoljna s tečajem. Žal mi je, da sem se vam pridružila šele na polovici, tako da me čaka še nekaj poglavij za predelati doma, sama. Zelo sem zadovoljna z načinom podajanja informacij, z rdečo nitjo predavanj in poudarkom tistega, kar je še posebej pomembno. Mislim, da ima Anja občutek za predavanje, zelo mi je bilo všeč. Sedaj pa je na meni, da se lotim sprememb svoje prehrane.
Alenka iz Ljubljane
Moja 3 mesečna pot izgubljanja kilogramov Moj začetek vpeljevanja sprememb v prehrano se je pričel 23.4.2018. Prejela sem 11 jedilnikov, ki so bili sestavljeni iz živil, ki jih običajno rada uživam, toda pomemben podatek tehtanje živil in izbira živil – predvsem pa imeti redne obroke na 3h. Tedenski obiski so odlična podpora, ker skupaj pregledamo, kako se nam je uspelo držati jedilnika. Čas je bil za vprašanja, kar je zelo pomembno. Pri vsakem obisku pa tudi vzpodbuda in pohvala Anje.Pričela sem kuhati zelenjavne juhe, ker tega prej nisem počela in moram reči – so odlične in se super vključujejo v jedilnik. Naučila sem se , da si obroke pripravim za naslednji dan. Da se naučim vzeti prava živila za obroke na poti- tu mi je Anja res zelo pomagala z predlogi, kaj vzeti na pot in kaj uživati v hotelu, restavraciji ali gostilni. V tem času do sedaj 21.7.2018 sem uspešno izgubila več kot 10 kg in moje telo se je oblikovalo. Pred odločitvijo za ta program sem imela izvid KRVI AST ALT in GAMA –GT povišan – sedaj pa imam te vrednosti normalne. Počutim se odlično – hvala Anja!
Gospa iz Borovnice
"Že dalj časa sem se borila z nekaj odvečnimi kilogrami, ki kljub vsemu trudu niso in niso hoteli skopneti. Govorim sicer le približno o treh kilogramih, ki so se z leti pritihotapili in se naselili ravno tja, kjer sem jih najmanj potrebovala; na boke in trebuh. Motili so me zelo, saj so mi oblačila postala preozka. In ravno oblačila so bila moj največji motiv - cela omara oblačil, ki so mi bila všeč, jaz pa sem nosila vedno manj kosov. Ne boste verjeli, ampak s temi tremi kilogrami sem se ubadala dve leti (začela sem teči, po mojem mnenju jesti manj in bolj zdravo), rezulata pa od nikoder. Na koncu sem obupala in se odločila za strokovni prostop. Po spletu sem pobrskala za kakšno dobro nutricistko in naletela sem na Mojco Cepuš. Uvodni razgovor je bil prijeten in spodbuden. Presenetilo me je, da mi je rekla, da npr. za kosilo jem premalo (kako premalo, saj sta solata in piščanec vendar zdrava!) in da je moja želja izgubiti cca. 3 kg dosegljiva relativno hitro, da pa bodo potrebne resne spremembe, saj so majhne korekcije teže vedno zahtevne. V redu, upanje torej obstaja. Z veliko nestrpnostjo sem čakala svoj jedilnik. Pri prvem prebiranju le-tega sem bila kar malo obupana. Pet obrokov na dan ni problem, saj sem jih imela toliko že sedaj. Ampak kje naj najdem taka kosila v službi? Si bom vse kuhala v naprej? A bom potem ves čas v kuhinji? Z Mojco sva se pogovorili po telefonu. Spodbudila me je, naj poskusim en teden, pa bom potem videla, kako bo šlo. Rekla je, da bova jedilnik lahko kasneje spreminjali in pa še to, da če ne bom ničesar spremenila pri prehrani, tudi rezultata ne bo. No, pa sem poskusila. Priznam, da je bil prvi teden težak. Veliko časa zvečer sem preživela v kuhinji, kjer sem si poleg večerje pripravljala še zajtrk, malico in kosilo za naslednji dan (zjutraj sem hrano le vzela iz hladilnika, pozajtkovala, spakirala posodice in šla v službo z njimi). Občutek sem imela, da vse delam narobe, saj mi ni uspelo loviti ur, ki so bile napisane na jedilniku. Sem že kar malo obupovala nad projektom, potem pa je po enem tednu prišlo tehtanje in razgovor z Mojco. Mojca je bila z rezultatom zelo zadovoljna (-1,3 kg v prvem tednu) in sem si po njenem mnenju za izvedbo zaslužila čisto petico. Aha, potem pa le nisem delala vse narobe:) In je steklo. Še vedno sem pripravljala obroke za naslednji dan, vendar pa mi je to vzelo vedno manj časa. Včasih je mož rekel: “No, kaj pa danes pripravljamo za jutri?”, pa sem rekla, da je že vse pripravljeno v hladilniku:) Kaj pa lakota? Ja, prvi teden sem včasih bila lačna, kdaj pa kdaj sem se po mojem mnenju pregrešila s kakšno juho ali mesom (po športu ali preplesanem večeru), pa mi je Mojca potem razložila, da to niso bili prekrški, kar se je pri izgubljanju kilogramov lepo videlo. V enem mesecu sem izgubila 3,8 kg (prej pa mi dveh kg ni uspelo izgubit v dveh letih). Sedaj sem s hujšanjem prenehala (čeprav človeka kar zamika, da bi še malo nadaljeval, ko pa kar gre!). Imam že obratni problem, saj mi je marsikatero oblačilo že preširoko in že iščem pasove po omari. Zdaj se moram še naučiti živeti brez jedilnika in vse znanje, ki sem ga pridobila, v praksi tudi uporabiti. Malo me je strah in raje pojem kaj premalo kot preveč, ampak upam, da kmalu ujamem pravo ravnovesje. Če mi ne bo uspelo, pa vem, da je Mojca oddaljena le en klic/SMS/mail stran. Z njenim nasvetom bo zagotovo šlo.” Za enkrat najepša hvala za vse in sva na vezi! S prijaznimi pozdravi, Marjana
Marjana