Mojco Cepuš, svetovalko za zdravo prehrano sem spoznal pred slabimi šestimi meseci, ko sem se odločil, da bom pri sebi spremenil način prehranjevanja in poskusil živeti “zdravo”. Ta ideja se je pri meni že dolgo razvijala, vendar težko najdem čas zase. Po priporočilu drugih sem spoznal Mojco, ki me je pozitivno presenetila s svojim znanjem, pristopom in zelo zanimivim načinom dela, ki pa je bil meni pisan na kožo. Sam sem že imel izkušnje z svetovalci o zdravi prehrani, vendar so to bili fitness inštruktorji, ki pa nimajo takšnega znanja kot ga premore Mojca. Razlika med njimi je opazna že takoj na začetku dela z stranko. Na fitnessih imajo inštruktorji za vadbo tudi svetovanja, vendar vsi delajo po istem kopitu, sestavijo jedilnik v katerem je vse tisto, kar telo potrebuje (dobesedno prepisani jedilniki), na hitro preletiva jedilnik in mi v 15 minutah pove kar moram vedeti o prehranjevanju. To po njegovem zadostuje, da se bom pravilno prehranjeval in zdravo živel. Spoznati Mojco je bilo popolnoma drugače. Dobila sva se in se pogovarjala o mojem načinu prehranjevanja, o hrani, ki jo rad jem, o uživanju alkohola, o delu, ki ga opravljam, o športu in o tem kaj bi rad dosegel pri sebi. Moji cilji so bili jasni, vendar je zanimivo kako sem se prepustil Mojci in ji vse povedal po resnici, kajti marsikdaj bi se kakšnemu svetovalcu tudi malo zlagal in odštel kakšen burek ali pivo. Njen pristop je bil tako prijeten, da sem se dobro počutil in ji z lahko zaupal. Naslednji dan sem po e milu dobil tabelo, kamor sem štirinajst dni vpisoval, vse kar sem čez dan pojedel in popil in Mojci dnevno pošiljal poročilo. Po štirinajstih dneh sva se dobila in čakal me je jedilnik. Najprej mi je napisala nekaj o hrani na splošno, da sem sploh razumel kaj so ogljikovi hidrati in podobno, nato pa je sledil moj jedilnik, ki je bil natančno določen z hrano, pijačo in uro. Ko sem prebiral jedilnik, mi je Mojca razlagala, zakaj je kakšna kombinacija hrane pomembna, zakaj je pomemben čas prehranjevanja, ko sem listal jedilnik sem se nasmehnil, Mojca mi je napisala jedilnik za »alkoholni dan«.Kar je zelo uporabna zadeva, veliko delam, moji urniki so dogi, zato se s prijatelji velikokrat dobimo v kakšnem lokalu ali gostilni, veliko je tudi službenih zabav, se takrat sprostimo in kaj popijemo, naslednji dan pa postane težak, z jedilnikom pa so se mi te dnevi izboljšali skoraj za polovico. Mojca mi je pomagala pri nakupih hrane, kadarkoli sem jo lahko poklical, ko sem stal pred nakupovalnimi policami mi je pomagala izbrati izdelke, ki so bili primerni za moj jedilnik. Kakršno koli vprašanje sem imel v zvezi z prehrano, počutjem mi je vedno svetovala. Moj oče je odšel na operacijo, po operaciji je dobil jedilni Kliničnega centra Ljubljana, ki zajema dve strani, takrat sem prosil Mojco, da mi napiše jedilnik zanj in videl, da ima Mojca veliko znanja o hrani in, da se tudi sama neprestano izobražuje v tej smeri. Jedilnik, ki ga imam vsebuje vse kar rad jem in pijem, Mojca mi je napisala pravilno kombinacijo hrane, postavila čas prehranjevanja, tako lahko jem vse kar imam rad in se bolje počutim. Jaz sem izredno zadovoljen, prva stran jedilnika se je močno popravila, razen mojega imena in datuma rojstva, je številka veliko nižja.

Tudi jaz sem eden tistih nejevernih Tomažev, ki ne verjamem vsaki reklami za hujšanje oziroma vsakemu nasvetu: »Ja takole ti bo pa res uspelo.« Toda tokrat je bilo pa malo drugače. Moj dober prijatelj se je prav tako boril s kilogrami kot jaz. Po dolgih pogovorih kako bi shujšali, na kakšen način je to najlažje, se je iz čarobne steklenice pojavila MOJCA CEPUŠ. »Kdo pa je to?« sem mu rekel. On pa: »Nutricistka - ukvarja se s prehrano.« Moj odgovor je bil: »Nutri…kaj, kdo?« Ko sem kaj hitro opazil prijateljev uspeh pri Mojci, sem si rekel, tudi jaz moram to poizkusiti. To je bil moj verjetno 213 poizkus hujšanja in saj veste kako je, če ti po toliko poizkusih ne uspe, greš malo z distanco v nov izziv. Z Mojco sva se najprej dobila na kavi oz. na uvodnem pogovoru. Zelo prijazna gospodična Mojca mi je komaj sproti odgovarjala na vsa vprašanja, ki so kar puhtela iz mene: »Kako bom shujšal 30 kg? Kaj bom lahko jedel? Kdaj naj jem?« In še in še… Mojca mi je v prvem koraku vnesla red v prehrano in sicer sem prvih 14 dni imel nalogo jesti na 3 ure in ne boste verjeli ZAČEL SEM HUJŠATI. Po 14 dneh sem dobil 11 dnevni jedilnik, ki je bil pisan meni na kožo, kajti sestavljen je bil z jedmi, ki jih imam rad in katerim se za vse na svetu ne bi mogel odpovedati. S pravilnim razvrščanjem hrane (vlaknine, ogljikovi hidrati, beljakovine in tudi maščobe) in s 5 obroki dnevno, sem se takoj spoprijateljil. Res je, da so bile količine manjše, kot sem jih pojedel prej, toda nisem bil lačen (res). Prvič sem se začel zavedati dejstva JEM DA ŽIVIM in ne ŽIVIM DA JEM. Prvi dan hujšanja sem imel 123,5 kg (ja prav ste prebrali) in danes me ni več sram tega podatka priznati. Skupaj z Mojco sva si postavila moj cilj, do katerih kilogramov bi rad prišel, in določila v kakšnem realnem času je to izvedljivo. Po prvem tednu sem izgubil cca. 3kg, kar Mojci ni bilo preveč všeč, jaz pa sem bil vesel kot majhen otrok. Mojca namreč zagovarja ZDRAVO hujšanje, cca. od 0.7kg do 1kg na teden, to pomeni hujšajmo počasi in z užitkom, kajti le s tem sistemom bomo prišli do našega želenega cilja. Z Mojco sva se dobila vsak teden in pregledala moj dnevnik hujšanja, v katerega sem vsakodnevno zapisal kaj sem pojedel. Seveda sva bila oba vesela, če so kilogrami puhteli in so. Seveda pa smo le ljudje, ki včasih tudi grešimo. Tako sem tudi jaz imel kar nekaj »izpadov« (beri: žurke, rojstnodnevne zabave, služba, morje itd.), kjer sem popil in pojedel kar nekaj stvari, ki niso bile zapisane v jedilniku. Ampak glej ga zlomka, Mojca je uvedla ALKO dan za take primere. To pomeni, lahko sem tudi malo grešil pa sem kljub temu shujšal. Saj veste that's life. Seveda je prišlo tudi do situacij, ko nisem shujšal niti grama, takrat pa je prišla na plano Mojčina strokovnost, znanje in njeni motivacijski prijemi, kateri so me vzpodbudili da sem nadaljeval. Poleg samega hujšanja je seveda priporočljivo tudi gibanje. Ni potrebno posebej poudarjati da pri 123 kg tega skoraj nisem bil zmožen. Če bi me takrat vprašali: »A gremo mal´ tečt?« bi se vam samo nasmejal in dejal: »Ja, lahko navijam za vas.« Pa sem začel malo po malo tečt in sem po petih mesecih hujšanja pretekel 10km na 15. ljubljanskem maratonu pod 1 uro. Juhuhu. Vse se da, če je volja in prijatelji. Danes imam 95kg in še vztrajam, ker je moj cilj 85 kg. Naj se na koncu res iskreno zahvalim mojim prijateljem (Magdi, Mateju, Barbari in Matjažu), ki so mi predstavili Mojco in seveda moji ženi Meti, ki mi vsakodnevno kuha in pripravlja moje obroke. Seveda pa brez Mojce v mojem primeru nebi verjetno nikoli shujšal 30 kg oz. 40kg. Hvala vam. P.S. Aja, a sem že povedal, da se 1000x bolje počutim!!! Če pokličete takoj, dobite veliko skledo zelene solate gratis! Pa lep suh pozdrav.

Lep pozdrav vsem "sotrpinom", ki so se že ali pa se šele podajate na trnovo pot- HUJŠANJE... Z Mojco Cepuš (Befit) sem stopila v stik 12.1.2010 in zdelo se mi je, da že lovim zadnji vlak, da naredim nekaj s seboj. En dan prej sem bila pri svoji zdravnici, ki mi je že nič kolikokrat "namignila", da se bo treba vzeti v roke in narediti s svojimi 129,6 kilogrami nekaj v smislu VEČJEGA IZVOZA TEŽE:). Tisti dan pa je zaigrala na prave note, ko mi je rekla, da sem že dovolj stara (28 let), da bom slej ko prej začela misliti na to, da bi postala mamica. Ko se bom odločila za ta korak, bova pa zaradi moje teže, imele probleme pri zanositvi. Panika, kaj pa sedaj? Otroke bi pa res rada imela. Drugi dan sem v službi "pojamrala" sodelavki, ki pa je kot iz topa izstrelila, da pozna rešitev zame - MOJCO CEPUŠ IN BEFIT. Sem bila kar malo skeptična, priznam. Ampak, želja po otrocih in spremembi me je premagala. Mojci sem poslala mail in zelo kmalu je priletel tudi odgovor. Prve 14 dni je Mojca samo želela spoznati moje prehrambene navade oziroma bolj-razvade. Po štirinajstih dneh sem ji s strahom pokazala svoje beležke o obrokih, saj sem se zavedala, da jem čisto napačno hrano, ob napačnih urah ob seveda nič minutah gibanja dnevno. Odgovor me je zelo presenetil, ko mi je Mojca rekla, da jem PREMALOOOO!!! Halooooo, sem si mislila, kako premalo, od kje pa vseh 129,6 kilogramov??? Sledila je podrobna analiza mojih zabeležk, ki so bile kar prepolne sladkarij, ogljikovih hidratov, sladkih pijač, hranjenja ob urah, ko "normalni" ljudje že vsi spijo. In že je tu prvi Mojčin jedilnik. Ko sem ga pogledala sem si mislila, da če bom pa jaz ob tem shujšala, sem pa tudi bicikel. Ok, prvi teden za mano - z lahkoto, tako kot pri vseh milijon diet do sedaj. Rezultat: - dva kg. Opa, to pa je zbudilo mojo pozornost. Ampak, tihi dvomi so ostali. Dajmo še kak teden, da vidimo....sem sama sebi prigovarjala. V vsem tem času sem si v glavo vtepla eno preprosto pravilo- zjutraj ovseni kosmiči, sadje, za kosilo lahko kaj kaloričnega (no, zmerno kaloričnega) kot je npr. riž, krompir, testenine seveda brez mesa z veliko solate, malica kakšen jogurt, večerja meso+solata+zelenjava. Pa seveda pšenični otrobi pred vsakim obrokom. Kilogrami so iz tedna v teden vidno kopneli, tako da danes tehtam 98,9 kg, kar pomeni MINUS 30,70KG!!! Ljudje so me začeli ustavljati na ulici in spraševati kaj se z mano dogaja. Z največjim veseljem vsakemu še danes povem, da sem spoznala enega angelčka, ki je mojemu življenju naredil smisel- MOJČKO CEPUŠ. Zanimivo je, da so me ljudje opazili šele, ko sem imela že 20 kg manj, prej ne. Začela sem tudi hoditi peš v službo-3 km. To je vse kar je moje rekreacije še danes. Seveda pa ne smem pozabiti pohvaliti vseh sodelavcev, ki mi stojijo ob strani, jedo z mano, ki me ne zavajajo z ničemer. Pri nas v službi je navada, da se za rojstne dneve bašemo s sladkarijami in domačimi dobrotami. Za vsak rojstni dan pa je na mizi sadni krožnik, za Sabino, kar si štejem v veliko čast. Seveda nimam nobenega namena odnehati, zakaj bi, ko pa je tako lahko topiti kilograme:). Še enkrat bi se rada zahvalila Mojci in Befitu, ki je mojemu življenju vrnila smisel. Befit je moj nasvet vsem ljudem, ki si ne upajo stopiti na to pot... Hvala Mojči :*

Po dveh porodih sem imela na tehtnici 15 kilogramov več. Po nekaj ponesrečenih dietah, se jih je nabralo še nekaj. Ker mi pri nobeni dieti ni uspelo, sem se sprijaznila s tem, da diete niso zame in da bom pač debela. Pred malo manj kot letom dni, pa sem čisto po naključju spoznala Mojco, ki je moj način razmišljanja o kilogramih, dietah in hujšanju postavila na glavo. Izprašala me je kaj mi je všeč in kaj ne, kakšen je moj tempo življenja in kakšen ritem imam čez dan. In mi pripravila jedilnik. Ob pogledu nanj sem si rekla, da iz tega ne bo nič, saj mi je dovolila jesti vse kar imam rada, vsak dan naj bi jedla 5x in zadnji obrok je bil predviden za ob 20. uri!! Moj prvi stavek je bil: ” Če jaz vse to pojem, se bom zredila, ne shujšala!” Pa se mi je le nasmejala in mi rekla: “Greva stavit?” V 4. mesecih sem izgubila 10 kilogramov. Nikoli nisem bila lačna in jedla sem pravzaprav vse. Nič mi ni bilo jasno, saj sem bila mnenja, da o prehrani veliko vem. Danes vidim kje sem počela napake in kaj me je neslo. Mojca mi je v boju s kilogrami ves čas stala ob strani, ne glede na dan ali uro. Z menoj se je veselila vsakega izgubljenega kilograma in centimetra. Naučila me je kako se pravilno prehranjuje in danes, ko je od “prekinitve hujšanja” minilo že več mesecev, se nisem zredila niti za pol kilograma! To je zame uspeh. Za uspeh sem res potrebovala svojo voljo, vendar brez Mojčinega znanja, nasvetov in spodbud, ne bi šlo. Mojca, hvala!