Sem podjetnica – gostinka iz Celja. Bila sem pred težko preizkušnjo, ker sem morala sestaviti jedilnike za tople obroke za srednjo šolo.To je bil namreč pogoj, da se prijavim na razpis pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Razpisni pogoji so bili precej zahtevni, saj sem morala jedilnike sestaviti ne samo po količini, temveč tudi po zdravi vsebini. Prej smo otroke hranili po sistemu „fast food“, zdaj pa 100 % preobrat. Hotela sem že prenehati z mojo dejavnostjo, kot večina mojih kolegov, ko me je prijateljica spomnila na Mojco Cepuš – svetovalko za zdravo prehrano. Bila je na njenem predavanju in zagotovila mi je, da mi bo ona znala pomagati. Res mi je, ko sva se dobili in ko sem ji povedala kakšne pogoje moram izpolnjevati, mi je sestavila okusne jedilnike iz katerih je razvidno koliko je česa v posameznih obrokih, od maščob, vlaknin, ogljikovih hidratov in energetske vrednosti obroka. Obroki seveda ustrezajo zahtevam ministrstva, kot tudi okusu dijakov.

S tečajem sem bila zelo zadovoljna, imela sem se super. Če sem imela še kakšno vprašanje sem vprašala, nič nisem pogrešala. Mislim, da bodo tudi v bodoče hvaležni tudi drugi če boste še nadaljevali s predavanji. Ko sem se pogovarjala z drugimi tečajnicami, so bile vse zelo zadovoljne. Dejansko smo izvedele veliko uporabnih stvari.

Tudi jaz sem eden tistih nejevernih Tomažev, ki ne verjamem vsaki reklami za hujšanje oziroma vsakemu nasvetu: »Ja takole ti bo pa res uspelo.« Toda tokrat je bilo pa malo drugače. Moj dober prijatelj se je prav tako boril s kilogrami kot jaz. Po dolgih pogovorih kako bi shujšali, na kakšen način je to najlažje, se je iz čarobne steklenice pojavila MOJCA CEPUŠ. »Kdo pa je to?« sem mu rekel. On pa: »Nutricistka - ukvarja se s prehrano.« Moj odgovor je bil: »Nutri…kaj, kdo?« Ko sem kaj hitro opazil prijateljev uspeh pri Mojci, sem si rekel, tudi jaz moram to poizkusiti. To je bil moj verjetno 213 poizkus hujšanja in saj veste kako je, če ti po toliko poizkusih ne uspe, greš malo z distanco v nov izziv. Z Mojco sva se najprej dobila na kavi oz. na uvodnem pogovoru. Zelo prijazna gospodična Mojca mi je komaj sproti odgovarjala na vsa vprašanja, ki so kar puhtela iz mene: »Kako bom shujšal 30 kg? Kaj bom lahko jedel? Kdaj naj jem?« In še in še… Mojca mi je v prvem koraku vnesla red v prehrano in sicer sem prvih 14 dni imel nalogo jesti na 3 ure in ne boste verjeli ZAČEL SEM HUJŠATI. Po 14 dneh sem dobil 11 dnevni jedilnik, ki je bil pisan meni na kožo, kajti sestavljen je bil z jedmi, ki jih imam rad in katerim se za vse na svetu ne bi mogel odpovedati. S pravilnim razvrščanjem hrane (vlaknine, ogljikovi hidrati, beljakovine in tudi maščobe) in s 5 obroki dnevno, sem se takoj spoprijateljil. Res je, da so bile količine manjše, kot sem jih pojedel prej, toda nisem bil lačen (res). Prvič sem se začel zavedati dejstva JEM DA ŽIVIM in ne ŽIVIM DA JEM. Prvi dan hujšanja sem imel 123,5 kg (ja prav ste prebrali) in danes me ni več sram tega podatka priznati. Skupaj z Mojco sva si postavila moj cilj, do katerih kilogramov bi rad prišel, in določila v kakšnem realnem času je to izvedljivo. Po prvem tednu sem izgubil cca. 3kg, kar Mojci ni bilo preveč všeč, jaz pa sem bil vesel kot majhen otrok. Mojca namreč zagovarja ZDRAVO hujšanje, cca. od 0.7kg do 1kg na teden, to pomeni hujšajmo počasi in z užitkom, kajti le s tem sistemom bomo prišli do našega želenega cilja. Z Mojco sva se dobila vsak teden in pregledala moj dnevnik hujšanja, v katerega sem vsakodnevno zapisal kaj sem pojedel. Seveda sva bila oba vesela, če so kilogrami puhteli in so. Seveda pa smo le ljudje, ki včasih tudi grešimo. Tako sem tudi jaz imel kar nekaj »izpadov« (beri: žurke, rojstnodnevne zabave, služba, morje itd.), kjer sem popil in pojedel kar nekaj stvari, ki niso bile zapisane v jedilniku. Ampak glej ga zlomka, Mojca je uvedla ALKO dan za take primere. To pomeni, lahko sem tudi malo grešil pa sem kljub temu shujšal. Saj veste that's life. Seveda je prišlo tudi do situacij, ko nisem shujšal niti grama, takrat pa je prišla na plano Mojčina strokovnost, znanje in njeni motivacijski prijemi, kateri so me vzpodbudili da sem nadaljeval. Poleg samega hujšanja je seveda priporočljivo tudi gibanje. Ni potrebno posebej poudarjati da pri 123 kg tega skoraj nisem bil zmožen. Če bi me takrat vprašali: »A gremo mal´ tečt?« bi se vam samo nasmejal in dejal: »Ja, lahko navijam za vas.« Pa sem začel malo po malo tečt in sem po petih mesecih hujšanja pretekel 10km na 15. ljubljanskem maratonu pod 1 uro. Juhuhu. Vse se da, če je volja in prijatelji. Danes imam 95kg in še vztrajam, ker je moj cilj 85 kg. Naj se na koncu res iskreno zahvalim mojim prijateljem (Magdi, Mateju, Barbari in Matjažu), ki so mi predstavili Mojco in seveda moji ženi Meti, ki mi vsakodnevno kuha in pripravlja moje obroke. Seveda pa brez Mojce v mojem primeru nebi verjetno nikoli shujšal 30 kg oz. 40kg. Hvala vam. P.S. Aja, a sem že povedal, da se 1000x bolje počutim!!! Če pokličete takoj, dobite veliko skledo zelene solate gratis! Pa lep suh pozdrav.

Odlično. Težko izpostavim kaj mi je bilo najbolj všeč. Predvsem sem pa zelo zadovoljna z vso vsebino, ki smo jo dobile, s predavatelji… Navdušena sem predvsem nad Anjo. Izpostavila bi to, da mi je bilo zelo všeč, da je poudarek predvsem na lokalni hrani. Izboljšav ne iščem, a je tem na področju prehrane še milijon, ki bi si jih želela še poslušati, tako da mislim, da sem pravi kandidat za še kak tak tečaj. Tečaj bi priporočala vsekakor vsakomur in to bi morali dobiti na napotnico, ja. Oziroma v splošno izobrazbo, že osnovnošolsko in potem srednješolsko bi bilo to potrebno vključiti in mi je žal, da se tega ne vključuje v šolski program. Všeč mi je bilo, da ne glede na to, da sem svojo prehrano korenito spremenila še vedno z brez slabe vesti in z veseljem jem domače ocvirke. Andrejka iz Ljubljane