Živim v Zagrebu. Večkrat prihajam v Slovenijo, ker obiskujem različna predavanja o zdravi prehrani. Sem namreč vegetarijanka in za nas je uravnotežena prehrana še toliko bolj pomembna. V Ljubljani sem bila na predavanju o zdravi prehrani, kjer sem spoznala Mojco Cepuš.Nad predavanjem sem bila navdušena, ker je bilo zelo strokovno, hkrati pa sila enostavno in razumljivo. Povedali so mi, da ima Mojca tudi individualna svetovanje. Odločila sem se za to, ker imam težave z kilogrami, saj se ne morem upreti slaščicam in sirom. Dogovorili sva se za hujšanje pod nadzorom. V dnevnik prehrane sem res pošteno zapisovala vse kar sem pojedla. Po enem tednu mi je Mojca napisala jedilnik prilagojen mojim potrebam, tudi nekaj sira in slaščic je v njem. Prvo presenečenje oz. rezultat je bil viden že prvi teden, ko moj trebuh ni bil več tako „napihnjen“ in tehtnica je pokazala 0,5 kg manj. Res sem bila vesela. Hujšanje pod nadzorom, sva začeli z Mojco v septembru 2007. Ponosna sem na sebe in hvaležna Mojci, saj sem z malo discipline in veliko njenega znanja in potrpežljivosti dosegla to, kar sem poskušala že več kot 15 let. V treh mesecih sem pridobila lepo postavo, shujšala sem 7,5 kg. Res, da je bilo vmes obdobje mirovanja – približno pol meseca niso šle kile ne gor ne dol, vendar ima Mojca na razpolago ogromno rezervnih načrtov in danes je vse OK.

Hujšanje po Anjinem jedilniku se mi zdi super in enkratna zadeva. Jedilnik je sestavljen iz raznovrstne hrane. Vsak obrok si lahko pripraviš na raznovrsten način. Predvsem všeč mi je bilo, da so bili obroki razdeljeni na 5 delov, ter večerje pretežno iz beljakovin. Ob prehranjevanju po jedilniku sem se počutila odlično, imela sem več energije in rezultati so se pokazali tudi pri urejenosti diabetesa.

Naj vam predstavim še mojo izkušnjo. Vsakič ko se pojavi problem, ki ga sama ne morem rešiti poiščem pomoč. In krasno pomoč sem dobila od nutricionistke Mojce Cepuš. Je topla oseba, in ti pozorno prisluhne. Je profesionalka, ve kaj dela in poseduje ogromno znanja o prehrani. In sem se odločila za Mojčin jedilnik po moji meri… Prosila sem jo le naj mi ne vzame čokolade In res, jedilnik raznovrsten, 5 obrokov na dan vmes tudi vrstica čokolade, ki se ji nisem hotela odreči. Kilogrami pa so šli lepo dol. Naj omenim, da imam težave s s ščitnico… tiste vrste ko se rediš in posledično sem verjela, da meni ni pomoči. Ni res… vse se da. Samo potrebuješ nekoga, ki te vodi na pravilen način. Res pa je, da je pomembna tudi naša volja in pripravljenost da narediš nekaj zase. Vzela sem še dodatno uro izobraževanja in se naučila kombinirati, tako da komaj čakam, da si pripravim svoj jedilnik…seveda pod budnim očesom Mojce. In moj moto: denar, ki ga vložiš vase je najboljša naložba v življenju! Mateja iz Ljubljane

"Že dalj časa sem se borila z nekaj odvečnimi kilogrami, ki kljub vsemu trudu niso in niso hoteli skopneti. Govorim sicer le približno o treh kilogramih, ki so se z leti pritihotapili in se naselili ravno tja, kjer sem jih najmanj potrebovala; na boke in trebuh. Motili so me zelo, saj so mi oblačila postala preozka. In ravno oblačila so bila moj največji motiv - cela omara oblačil, ki so mi bila všeč, jaz pa sem nosila vedno manj kosov. Ne boste verjeli, ampak s temi tremi kilogrami sem se ubadala dve leti (začela sem teči, po mojem mnenju jesti manj in bolj zdravo), rezulata pa od nikoder. Na koncu sem obupala in se odločila za strokovni prostop. Po spletu sem pobrskala za kakšno dobro nutricistko in naletela sem na Mojco Cepuš. Uvodni razgovor je bil prijeten in spodbuden. Presenetilo me je, da mi je rekla, da npr. za kosilo jem premalo (kako premalo, saj sta solata in piščanec vendar zdrava!) in da je moja želja izgubiti cca. 3 kg dosegljiva relativno hitro, da pa bodo potrebne resne spremembe, saj so majhne korekcije teže vedno zahtevne. V redu, upanje torej obstaja. Z veliko nestrpnostjo sem čakala svoj jedilnik. Pri prvem prebiranju le-tega sem bila kar malo obupana. Pet obrokov na dan ni problem, saj sem jih imela toliko že sedaj. Ampak kje naj najdem taka kosila v službi? Si bom vse kuhala v naprej? A bom potem ves čas v kuhinji? Z Mojco sva se pogovorili po telefonu. Spodbudila me je, naj poskusim en teden, pa bom potem videla, kako bo šlo. Rekla je, da bova jedilnik lahko kasneje spreminjali in pa še to, da če ne bom ničesar spremenila pri prehrani, tudi rezultata ne bo. No, pa sem poskusila. Priznam, da je bil prvi teden težak. Veliko časa zvečer sem preživela v kuhinji, kjer sem si poleg večerje pripravljala še zajtrk, malico in kosilo za naslednji dan (zjutraj sem hrano le vzela iz hladilnika, pozajtkovala, spakirala posodice in šla v službo z njimi). Občutek sem imela, da vse delam narobe, saj mi ni uspelo loviti ur, ki so bile napisane na jedilniku. Sem že kar malo obupovala nad projektom, potem pa je po enem tednu prišlo tehtanje in razgovor z Mojco. Mojca je bila z rezultatom zelo zadovoljna (-1,3 kg v prvem tednu) in sem si po njenem mnenju za izvedbo zaslužila čisto petico. Aha, potem pa le nisem delala vse narobe:) In je steklo. Še vedno sem pripravljala obroke za naslednji dan, vendar pa mi je to vzelo vedno manj časa. Včasih je mož rekel: “No, kaj pa danes pripravljamo za jutri?”, pa sem rekla, da je že vse pripravljeno v hladilniku:) Kaj pa lakota? Ja, prvi teden sem včasih bila lačna, kdaj pa kdaj sem se po mojem mnenju pregrešila s kakšno juho ali mesom (po športu ali preplesanem večeru), pa mi je Mojca potem razložila, da to niso bili prekrški, kar se je pri izgubljanju kilogramov lepo videlo. V enem mesecu sem izgubila 3,8 kg (prej pa mi dveh kg ni uspelo izgubit v dveh letih). Sedaj sem s hujšanjem prenehala (čeprav človeka kar zamika, da bi še malo nadaljeval, ko pa kar gre!). Imam že obratni problem, saj mi je marsikatero oblačilo že preširoko in že iščem pasove po omari. Zdaj se moram še naučiti živeti brez jedilnika in vse znanje, ki sem ga pridobila, v praksi tudi uporabiti. Malo me je strah in raje pojem kaj premalo kot preveč, ampak upam, da kmalu ujamem pravo ravnovesje. Če mi ne bo uspelo, pa vem, da je Mojca oddaljena le en klic/SMS/mail stran. Z njenim nasvetom bo zagotovo šlo.” Za enkrat najepša hvala za vse in sva na vezi! S prijaznimi pozdravi, Marjana