Svojo kozmetično dejavnost opravljam preko 30 let. In vsa ta leta se tudi izobražujem. Hodim po „pametnih“ predavanjih, tečajih, seminarjih…, tako da negujem in nadgrajujem svoje znanje. Zaradi silne poplave modernih bio, eko… izdelkov v prehrambene in kozmetične namene, sem primorana udeležiti se tudi takšnih seminarjev, ki so v povezavi z zdravim načinom prehranjevanja, saj je tudi v moji dejavnosti – kozmetika – zdrava prehrana ključnega pomena. Tako sem na enem izmed predavanj spoznala predavateljico Mojco Cepuš. Predavanje, ki ga je imela Mojca, ni bilo še eno naučeno predavanje, pač pa sila prijeten klepet, lahko bi rekla temu debatni krožek.Vsi prisotni smo bili zadovoljni z njenim predavanjem. Je prijetna, sproščena, kar pa je najpomembnejše, je strokovno podkovana. Vse informacije, ki sem jih dobila, sem preverila. Všeč mi je, da so preverjene – točne. Res pohvalno. Želim ji veliko uspeha.

"Že dalj časa sem se borila z nekaj odvečnimi kilogrami, ki kljub vsemu trudu niso in niso hoteli skopneti. Govorim sicer le približno o treh kilogramih, ki so se z leti pritihotapili in se naselili ravno tja, kjer sem jih najmanj potrebovala; na boke in trebuh. Motili so me zelo, saj so mi oblačila postala preozka. In ravno oblačila so bila moj največji motiv - cela omara oblačil, ki so mi bila všeč, jaz pa sem nosila vedno manj kosov. Ne boste verjeli, ampak s temi tremi kilogrami sem se ubadala dve leti (začela sem teči, po mojem mnenju jesti manj in bolj zdravo), rezulata pa od nikoder. Na koncu sem obupala in se odločila za strokovni prostop. Po spletu sem pobrskala za kakšno dobro nutricistko in naletela sem na Mojco Cepuš. Uvodni razgovor je bil prijeten in spodbuden. Presenetilo me je, da mi je rekla, da npr. za kosilo jem premalo (kako premalo, saj sta solata in piščanec vendar zdrava!) in da je moja želja izgubiti cca. 3 kg dosegljiva relativno hitro, da pa bodo potrebne resne spremembe, saj so majhne korekcije teže vedno zahtevne. V redu, upanje torej obstaja. Z veliko nestrpnostjo sem čakala svoj jedilnik. Pri prvem prebiranju le-tega sem bila kar malo obupana. Pet obrokov na dan ni problem, saj sem jih imela toliko že sedaj. Ampak kje naj najdem taka kosila v službi? Si bom vse kuhala v naprej? A bom potem ves čas v kuhinji? Z Mojco sva se pogovorili po telefonu. Spodbudila me je, naj poskusim en teden, pa bom potem videla, kako bo šlo. Rekla je, da bova jedilnik lahko kasneje spreminjali in pa še to, da če ne bom ničesar spremenila pri prehrani, tudi rezultata ne bo. No, pa sem poskusila. Priznam, da je bil prvi teden težak. Veliko časa zvečer sem preživela v kuhinji, kjer sem si poleg večerje pripravljala še zajtrk, malico in kosilo za naslednji dan (zjutraj sem hrano le vzela iz hladilnika, pozajtkovala, spakirala posodice in šla v službo z njimi). Občutek sem imela, da vse delam narobe, saj mi ni uspelo loviti ur, ki so bile napisane na jedilniku. Sem že kar malo obupovala nad projektom, potem pa je po enem tednu prišlo tehtanje in razgovor z Mojco. Mojca je bila z rezultatom zelo zadovoljna (-1,3 kg v prvem tednu) in sem si po njenem mnenju za izvedbo zaslužila čisto petico. Aha, potem pa le nisem delala vse narobe:) In je steklo. Še vedno sem pripravljala obroke za naslednji dan, vendar pa mi je to vzelo vedno manj časa. Včasih je mož rekel: “No, kaj pa danes pripravljamo za jutri?”, pa sem rekla, da je že vse pripravljeno v hladilniku:) Kaj pa lakota? Ja, prvi teden sem včasih bila lačna, kdaj pa kdaj sem se po mojem mnenju pregrešila s kakšno juho ali mesom (po športu ali preplesanem večeru), pa mi je Mojca potem razložila, da to niso bili prekrški, kar se je pri izgubljanju kilogramov lepo videlo. V enem mesecu sem izgubila 3,8 kg (prej pa mi dveh kg ni uspelo izgubit v dveh letih). Sedaj sem s hujšanjem prenehala (čeprav človeka kar zamika, da bi še malo nadaljeval, ko pa kar gre!). Imam že obratni problem, saj mi je marsikatero oblačilo že preširoko in že iščem pasove po omari. Zdaj se moram še naučiti živeti brez jedilnika in vse znanje, ki sem ga pridobila, v praksi tudi uporabiti. Malo me je strah in raje pojem kaj premalo kot preveč, ampak upam, da kmalu ujamem pravo ravnovesje. Če mi ne bo uspelo, pa vem, da je Mojca oddaljena le en klic/SMS/mail stran. Z njenim nasvetom bo zagotovo šlo.” Za enkrat najepša hvala za vse in sva na vezi! S prijaznimi pozdravi, Marjana

Hujšanje po Anjinem jedilniku se mi zdi super in enkratna zadeva. Jedilnik je sestavljen iz raznovrstne hrane. Vsak obrok si lahko pripraviš na raznovrsten način. Predvsem všeč mi je bilo, da so bili obroki razdeljeni na 5 delov, ter večerje pretežno iz beljakovin. Ob prehranjevanju po jedilniku sem se počutila odlično, imela sem več energije in rezultati so se pokazali tudi pri urejenosti diabetesa.

Tudi jaz sem eden tistih nejevernih Tomažev, ki ne verjamem vsaki reklami za hujšanje oziroma vsakemu nasvetu: »Ja takole ti bo pa res uspelo.« Toda tokrat je bilo pa malo drugače. Moj dober prijatelj se je prav tako boril s kilogrami kot jaz. Po dolgih pogovorih kako bi shujšali, na kakšen način je to najlažje, se je iz čarobne steklenice pojavila MOJCA CEPUŠ. »Kdo pa je to?« sem mu rekel. On pa: »Nutricistka - ukvarja se s prehrano.« Moj odgovor je bil: »Nutri…kaj, kdo?« Ko sem kaj hitro opazil prijateljev uspeh pri Mojci, sem si rekel, tudi jaz moram to poizkusiti. To je bil moj verjetno 213 poizkus hujšanja in saj veste kako je, če ti po toliko poizkusih ne uspe, greš malo z distanco v nov izziv. Z Mojco sva se najprej dobila na kavi oz. na uvodnem pogovoru. Zelo prijazna gospodična Mojca mi je komaj sproti odgovarjala na vsa vprašanja, ki so kar puhtela iz mene: »Kako bom shujšal 30 kg? Kaj bom lahko jedel? Kdaj naj jem?« In še in še… Mojca mi je v prvem koraku vnesla red v prehrano in sicer sem prvih 14 dni imel nalogo jesti na 3 ure in ne boste verjeli ZAČEL SEM HUJŠATI. Po 14 dneh sem dobil 11 dnevni jedilnik, ki je bil pisan meni na kožo, kajti sestavljen je bil z jedmi, ki jih imam rad in katerim se za vse na svetu ne bi mogel odpovedati. S pravilnim razvrščanjem hrane (vlaknine, ogljikovi hidrati, beljakovine in tudi maščobe) in s 5 obroki dnevno, sem se takoj spoprijateljil. Res je, da so bile količine manjše, kot sem jih pojedel prej, toda nisem bil lačen (res). Prvič sem se začel zavedati dejstva JEM DA ŽIVIM in ne ŽIVIM DA JEM. Prvi dan hujšanja sem imel 123,5 kg (ja prav ste prebrali) in danes me ni več sram tega podatka priznati. Skupaj z Mojco sva si postavila moj cilj, do katerih kilogramov bi rad prišel, in določila v kakšnem realnem času je to izvedljivo. Po prvem tednu sem izgubil cca. 3kg, kar Mojci ni bilo preveč všeč, jaz pa sem bil vesel kot majhen otrok. Mojca namreč zagovarja ZDRAVO hujšanje, cca. od 0.7kg do 1kg na teden, to pomeni hujšajmo počasi in z užitkom, kajti le s tem sistemom bomo prišli do našega želenega cilja. Z Mojco sva se dobila vsak teden in pregledala moj dnevnik hujšanja, v katerega sem vsakodnevno zapisal kaj sem pojedel. Seveda sva bila oba vesela, če so kilogrami puhteli in so. Seveda pa smo le ljudje, ki včasih tudi grešimo. Tako sem tudi jaz imel kar nekaj »izpadov« (beri: žurke, rojstnodnevne zabave, služba, morje itd.), kjer sem popil in pojedel kar nekaj stvari, ki niso bile zapisane v jedilniku. Ampak glej ga zlomka, Mojca je uvedla ALKO dan za take primere. To pomeni, lahko sem tudi malo grešil pa sem kljub temu shujšal. Saj veste that's life. Seveda je prišlo tudi do situacij, ko nisem shujšal niti grama, takrat pa je prišla na plano Mojčina strokovnost, znanje in njeni motivacijski prijemi, kateri so me vzpodbudili da sem nadaljeval. Poleg samega hujšanja je seveda priporočljivo tudi gibanje. Ni potrebno posebej poudarjati da pri 123 kg tega skoraj nisem bil zmožen. Če bi me takrat vprašali: »A gremo mal´ tečt?« bi se vam samo nasmejal in dejal: »Ja, lahko navijam za vas.« Pa sem začel malo po malo tečt in sem po petih mesecih hujšanja pretekel 10km na 15. ljubljanskem maratonu pod 1 uro. Juhuhu. Vse se da, če je volja in prijatelji. Danes imam 95kg in še vztrajam, ker je moj cilj 85 kg. Naj se na koncu res iskreno zahvalim mojim prijateljem (Magdi, Mateju, Barbari in Matjažu), ki so mi predstavili Mojco in seveda moji ženi Meti, ki mi vsakodnevno kuha in pripravlja moje obroke. Seveda pa brez Mojce v mojem primeru nebi verjetno nikoli shujšal 30 kg oz. 40kg. Hvala vam. P.S. Aja, a sem že povedal, da se 1000x bolje počutim!!! Če pokličete takoj, dobite veliko skledo zelene solate gratis! Pa lep suh pozdrav.