Odlično. Težko izpostavim kaj mi je bilo najbolj všeč. Predvsem sem pa zelo zadovoljna z vso vsebino, ki smo jo dobile, s predavatelji… Navdušena sem predvsem nad Anjo. Izpostavila bi to, da mi je bilo zelo všeč, da je poudarek predvsem na lokalni hrani. Izboljšav ne iščem, a je tem na področju prehrane še milijon, ki bi si jih želela še poslušati, tako da mislim, da sem pravi kandidat za še kak tak tečaj. Tečaj bi priporočala vsekakor vsakomur in to bi morali dobiti na napotnico, ja. Oziroma v splošno izobrazbo, že osnovnošolsko in potem srednješolsko bi bilo to potrebno vključiti in mi je žal, da se tega ne vključuje v šolski program. Všeč mi je bilo, da ne glede na to, da sem svojo prehrano korenito spremenila še vedno z brez slabe vesti in z veseljem jem domače ocvirke. Andrejka iz Ljubljane

Lep pozdrav vsem "sotrpinom", ki so se že ali pa se šele podajate na trnovo pot- HUJŠANJE... Z Mojco Cepuš (Befit) sem stopila v stik 12.1.2010 in zdelo se mi je, da že lovim zadnji vlak, da naredim nekaj s seboj. En dan prej sem bila pri svoji zdravnici, ki mi je že nič kolikokrat "namignila", da se bo treba vzeti v roke in narediti s svojimi 129,6 kilogrami nekaj v smislu VEČJEGA IZVOZA TEŽE:). Tisti dan pa je zaigrala na prave note, ko mi je rekla, da sem že dovolj stara (28 let), da bom slej ko prej začela misliti na to, da bi postala mamica. Ko se bom odločila za ta korak, bova pa zaradi moje teže, imele probleme pri zanositvi. Panika, kaj pa sedaj? Otroke bi pa res rada imela. Drugi dan sem v službi "pojamrala" sodelavki, ki pa je kot iz topa izstrelila, da pozna rešitev zame - MOJCO CEPUŠ IN BEFIT. Sem bila kar malo skeptična, priznam. Ampak, želja po otrocih in spremembi me je premagala. Mojci sem poslala mail in zelo kmalu je priletel tudi odgovor. Prve 14 dni je Mojca samo želela spoznati moje prehrambene navade oziroma bolj-razvade. Po štirinajstih dneh sem ji s strahom pokazala svoje beležke o obrokih, saj sem se zavedala, da jem čisto napačno hrano, ob napačnih urah ob seveda nič minutah gibanja dnevno. Odgovor me je zelo presenetil, ko mi je Mojca rekla, da jem PREMALOOOO!!! Halooooo, sem si mislila, kako premalo, od kje pa vseh 129,6 kilogramov??? Sledila je podrobna analiza mojih zabeležk, ki so bile kar prepolne sladkarij, ogljikovih hidratov, sladkih pijač, hranjenja ob urah, ko "normalni" ljudje že vsi spijo. In že je tu prvi Mojčin jedilnik. Ko sem ga pogledala sem si mislila, da če bom pa jaz ob tem shujšala, sem pa tudi bicikel. Ok, prvi teden za mano - z lahkoto, tako kot pri vseh milijon diet do sedaj. Rezultat: - dva kg. Opa, to pa je zbudilo mojo pozornost. Ampak, tihi dvomi so ostali. Dajmo še kak teden, da vidimo....sem sama sebi prigovarjala. V vsem tem času sem si v glavo vtepla eno preprosto pravilo- zjutraj ovseni kosmiči, sadje, za kosilo lahko kaj kaloričnega (no, zmerno kaloričnega) kot je npr. riž, krompir, testenine seveda brez mesa z veliko solate, malica kakšen jogurt, večerja meso+solata+zelenjava. Pa seveda pšenični otrobi pred vsakim obrokom. Kilogrami so iz tedna v teden vidno kopneli, tako da danes tehtam 98,9 kg, kar pomeni MINUS 30,70KG!!! Ljudje so me začeli ustavljati na ulici in spraševati kaj se z mano dogaja. Z največjim veseljem vsakemu še danes povem, da sem spoznala enega angelčka, ki je mojemu življenju naredil smisel- MOJČKO CEPUŠ. Zanimivo je, da so me ljudje opazili šele, ko sem imela že 20 kg manj, prej ne. Začela sem tudi hoditi peš v službo-3 km. To je vse kar je moje rekreacije še danes. Seveda pa ne smem pozabiti pohvaliti vseh sodelavcev, ki mi stojijo ob strani, jedo z mano, ki me ne zavajajo z ničemer. Pri nas v službi je navada, da se za rojstne dneve bašemo s sladkarijami in domačimi dobrotami. Za vsak rojstni dan pa je na mizi sadni krožnik, za Sabino, kar si štejem v veliko čast. Seveda nimam nobenega namena odnehati, zakaj bi, ko pa je tako lahko topiti kilograme:). Še enkrat bi se rada zahvalila Mojci in Befitu, ki je mojemu življenju vrnila smisel. Befit je moj nasvet vsem ljudem, ki si ne upajo stopiti na to pot... Hvala Mojči :*

"Že dalj časa sem se borila z nekaj odvečnimi kilogrami, ki kljub vsemu trudu niso in niso hoteli skopneti. Govorim sicer le približno o treh kilogramih, ki so se z leti pritihotapili in se naselili ravno tja, kjer sem jih najmanj potrebovala; na boke in trebuh. Motili so me zelo, saj so mi oblačila postala preozka. In ravno oblačila so bila moj največji motiv - cela omara oblačil, ki so mi bila všeč, jaz pa sem nosila vedno manj kosov. Ne boste verjeli, ampak s temi tremi kilogrami sem se ubadala dve leti (začela sem teči, po mojem mnenju jesti manj in bolj zdravo), rezulata pa od nikoder. Na koncu sem obupala in se odločila za strokovni prostop. Po spletu sem pobrskala za kakšno dobro nutricistko in naletela sem na Mojco Cepuš. Uvodni razgovor je bil prijeten in spodbuden. Presenetilo me je, da mi je rekla, da npr. za kosilo jem premalo (kako premalo, saj sta solata in piščanec vendar zdrava!) in da je moja želja izgubiti cca. 3 kg dosegljiva relativno hitro, da pa bodo potrebne resne spremembe, saj so majhne korekcije teže vedno zahtevne. V redu, upanje torej obstaja. Z veliko nestrpnostjo sem čakala svoj jedilnik. Pri prvem prebiranju le-tega sem bila kar malo obupana. Pet obrokov na dan ni problem, saj sem jih imela toliko že sedaj. Ampak kje naj najdem taka kosila v službi? Si bom vse kuhala v naprej? A bom potem ves čas v kuhinji? Z Mojco sva se pogovorili po telefonu. Spodbudila me je, naj poskusim en teden, pa bom potem videla, kako bo šlo. Rekla je, da bova jedilnik lahko kasneje spreminjali in pa še to, da če ne bom ničesar spremenila pri prehrani, tudi rezultata ne bo. No, pa sem poskusila. Priznam, da je bil prvi teden težak. Veliko časa zvečer sem preživela v kuhinji, kjer sem si poleg večerje pripravljala še zajtrk, malico in kosilo za naslednji dan (zjutraj sem hrano le vzela iz hladilnika, pozajtkovala, spakirala posodice in šla v službo z njimi). Občutek sem imela, da vse delam narobe, saj mi ni uspelo loviti ur, ki so bile napisane na jedilniku. Sem že kar malo obupovala nad projektom, potem pa je po enem tednu prišlo tehtanje in razgovor z Mojco. Mojca je bila z rezultatom zelo zadovoljna (-1,3 kg v prvem tednu) in sem si po njenem mnenju za izvedbo zaslužila čisto petico. Aha, potem pa le nisem delala vse narobe:) In je steklo. Še vedno sem pripravljala obroke za naslednji dan, vendar pa mi je to vzelo vedno manj časa. Včasih je mož rekel: “No, kaj pa danes pripravljamo za jutri?”, pa sem rekla, da je že vse pripravljeno v hladilniku:) Kaj pa lakota? Ja, prvi teden sem včasih bila lačna, kdaj pa kdaj sem se po mojem mnenju pregrešila s kakšno juho ali mesom (po športu ali preplesanem večeru), pa mi je Mojca potem razložila, da to niso bili prekrški, kar se je pri izgubljanju kilogramov lepo videlo. V enem mesecu sem izgubila 3,8 kg (prej pa mi dveh kg ni uspelo izgubit v dveh letih). Sedaj sem s hujšanjem prenehala (čeprav človeka kar zamika, da bi še malo nadaljeval, ko pa kar gre!). Imam že obratni problem, saj mi je marsikatero oblačilo že preširoko in že iščem pasove po omari. Zdaj se moram še naučiti živeti brez jedilnika in vse znanje, ki sem ga pridobila, v praksi tudi uporabiti. Malo me je strah in raje pojem kaj premalo kot preveč, ampak upam, da kmalu ujamem pravo ravnovesje. Če mi ne bo uspelo, pa vem, da je Mojca oddaljena le en klic/SMS/mail stran. Z njenim nasvetom bo zagotovo šlo.” Za enkrat najepša hvala za vse in sva na vezi! S prijaznimi pozdravi, Marjana

»Svojo izkušnjo na Befit bi opisal kot šolo, ki ti za večno spremeni življenje. Pri Anji, ki je bila moja mentorica, lahko rečem, da sem sev svojih odraslih letih končno naučil jesti. Čeprav se morda to sliši čudno, vendar sem celo življenje užival hrano narobe.​ Anja me je na najinih srečanjih in pri analizah mojega dnevnika hranjenja konstantno opozarjala na moje grehe in napake in na koncu, lahko rečem, da sem postal samostojen pri načrtovanju in izbiri hrane, ki jo zaužijem. Z Anjinimi nasveti sedaj na zelo enostaven način vzdržujem svojo telesno težo in kljub kakšnim sladkim pregreham ne nabiram kilogramov.«