Motnje hranjenja

Motnje hranjenja so bolezen, ki jo je potrebno primerno obravnavati.

Pri Befitu že več let uspešno sodelujemo s terapevti iz Centra za krepitev jaza, strokovnjaki geštalt psihoterapije.
Naše delo s klienti, ki imajo motnje hranjenja, ni psihološko-terapevtsko delo, pač pa prehranska podpora bolniku, pri ponovnem odkrivanju zdravega in uravnoteženega načina prehranjevanja.

Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete na 040 469 818 ali pa nam pišete na mojca@prehrana.info in se naročite na prvi posvet.

Naročite se na prvi posvet

Kaj menite o nas

Moja osebna izkušnja je takšna, da sem imel že dlje časa previsoko telesno težo. To je posledica prevelikega apetita in sladkarij, katerim se nisem mogel upreti. Če k temu prištejem še delo sede in premalo gibanja, potem je bil moj BMI 31 logična posledica. Čeprav sam nisem imel nekih posebnih zdravstvenih težav, pa imam v družini, po mamini strani med sorodniki veliko srčnožilnih bolezni, ki so se slabo končale in sem bil kar v skrbeh glede svoje prihodnosti. Več let zaporedoma sem se na silvestrovo zaobljubil, da bo v novem letu sledil preobrat in resno hujšanje. Vendar je vsako leto potem minilo v znamenju starih navad in posledično celo povečevanju teže. Nikoli se tega problema nisem lotil načrtno, s prakticiranjem kakšne diete. To je trajalo do 10. septembra 2012, ko sem na TV slučajno videl strokovnjakinjo za prehrano, ki je bila videti zaupanja vredna. Ime ji je bilo Mojca Cepuš. Ker sem imel ravno računalnik pri roki, sem na spletu poiskal njeno podjetje in ji takoj napisal elektronsko sporočilo z vprašanjem, če bi se lahko oglasil na prvi posvet. Odgovor sem dobil naslednji dan in ostalo je zgodovina. Uradno sem začel dieto 1. 10. 2012, zaključil sem jo 28. 02. 2013, in sicer z rezultatom minus 20 kg, kar je natanko priporočenih 1 kg minusa na teden v času trajanja diete. O poteku diete lahko povem, da je zame pomenila, da sem dejansko jedel VEČ kot prej, saj zdaj jem 5 krat na dan. V vsem času diete nisem bil nikoli lačen, saj sem imel (oziroma imam) obroke porazdeljene čez cel dan in za lakoto enostavno ni časa. Predlagani jedilnik s strani Mojce sem si delno prilagodil, glede na moj delovni ritem, oziroma moje možnosti prehranjevanja. Osnove, predvsem pa zajtrk in večerje, pa so seveda enake kot v predlaganem jedilniku. Seveda pa je sedaj pred mano še večji izziv: držati se novih prehrambnih navad, se čim več gibati ter rekreirati in obdržati BMI južno od številke 25! Na koncu naj še povem, da je Mojca zelo prijetna svetovalka, ki zna človeka ohrabriti tudi, kadar ne gre vse po načrtih. Predvsem pa je zelo pozitivna oseba, s katero ni težko delati. Upam, da sem si dobro zapomnil osnove zdravega prehranjevanja – ampak, če bom kdaj v dvomih pa vem, na koga se lahko vedno obrnem. Mojca, HVALA ti!
Andrej iz Ljubljane
Hujšanje po Anjinem jedilniku se mi zdi super in enkratna zadeva. Jedilnik je sestavljen iz raznovrstne hrane. Vsak obrok si lahko pripraviš na raznovrsten način. Predvsem všeč mi je bilo, da so bili obroki razdeljeni na 5 delov, ter večerje pretežno iz beljakovin. Ob prehranjevanju po jedilniku sem se počutila odlično, imela sem več energije in rezultati so se pokazali tudi pri urejenosti diabetesa.
Tamara D., hujšanje in diabetes
Mojco mi je v začetku leta predstavil moj dober prijatelj. Po naravi sem sicer precej nejeveren, vendar ko vidim nekaj na lastne oči, me to po navadi tudi prepriča. Natanko to se je tudi zgodilo, ko sem videl uspehe in rezultate Mojčinega dela pri njemu.Priznam, da je bil začetek težak in mučen. Vendar, ko sem vsak teden videl, kako so dobesedno kopneli kilogrami in kako sta se moje splošno počutje in predvsem tudi moja samozavest krepili, je bilo vse skupaj nekaj res enkratnega. Težko je opisati ta občutek, moraš ga enostavno doživeti! Moram priznati, da se mi je življenje od takrat, ko sem spoznal Mojco in z njo pričel sodelovati na moji poti k mojemu novemu jazu, drastično spremenilo. In to seveda na bolje! Ne samo na bolje, celo na odlično! V dobrih treh mesecih mi je uspelo izgubiti 20 kg. A si predstavljate, da imate na sebi odvečno vrečo cementa? Uh, grozno! In kakšno je olajšanje ko jo odvržete od sebe? Ja, natanko takšen občutek sem imel sam. Pa ne samo to, moja nova teža je po petih mesecih še vedno enaka. Poleg tega sem se od Mojce o hrani in prehrani naučil ogromno. Med dieto sem lahko jedel stvari, ki jih imam rad, petkrat na dan, kar se mi je glede na moj natrpan delavnik na začetku zdelo nemogoče, pa še sladkarijam se nisem rabil popolnoma odpovedati. Res dober občutek in super pristop. Po nekaj tednih od začetka diete se je zgodilo nekaj zanimivega, česar na začetku, kar nisem mogel verjeti. Že pol manjša količina hrane, kot sem jo po navadi pojedel pred dieto, me je nasitila in tisti čuden lažen občutek lakote je minil. In še nekaj se je zgodilo vmes. Pričel sem s tekom v katerem sedaj celo uživam! Če bi me vprašali leto nazaj o tem kako sva kaj jaz in tek, bi bil moj odgovor jasen, kratek in jedrnat: »No way«! Mojca je v vsem tem času bila moj drugi notranji glas - angel varuh, ki me je usmerjala, vodila in spodbujala k mojemu končnemu cilju, pravilni in zdravi prehrani. Pravilna in zdrava prehrana sta zdaj, »My way«! Hvala Mojca! Brez tvoje strokovne pomoči in pristnega odnosa, bi bilo zame vse vsaj za 90% težje doseči!
Boštjan iz Ljubljane
"Že dalj časa sem se borila z nekaj odvečnimi kilogrami, ki kljub vsemu trudu niso in niso hoteli skopneti. Govorim sicer le približno o treh kilogramih, ki so se z leti pritihotapili in se naselili ravno tja, kjer sem jih najmanj potrebovala; na boke in trebuh. Motili so me zelo, saj so mi oblačila postala preozka. In ravno oblačila so bila moj največji motiv - cela omara oblačil, ki so mi bila všeč, jaz pa sem nosila vedno manj kosov. Ne boste verjeli, ampak s temi tremi kilogrami sem se ubadala dve leti (začela sem teči, po mojem mnenju jesti manj in bolj zdravo), rezulata pa od nikoder. Na koncu sem obupala in se odločila za strokovni prostop. Po spletu sem pobrskala za kakšno dobro nutricistko in naletela sem na Mojco Cepuš. Uvodni razgovor je bil prijeten in spodbuden. Presenetilo me je, da mi je rekla, da npr. za kosilo jem premalo (kako premalo, saj sta solata in piščanec vendar zdrava!) in da je moja želja izgubiti cca. 3 kg dosegljiva relativno hitro, da pa bodo potrebne resne spremembe, saj so majhne korekcije teže vedno zahtevne. V redu, upanje torej obstaja. Z veliko nestrpnostjo sem čakala svoj jedilnik. Pri prvem prebiranju le-tega sem bila kar malo obupana. Pet obrokov na dan ni problem, saj sem jih imela toliko že sedaj. Ampak kje naj najdem taka kosila v službi? Si bom vse kuhala v naprej? A bom potem ves čas v kuhinji? Z Mojco sva se pogovorili po telefonu. Spodbudila me je, naj poskusim en teden, pa bom potem videla, kako bo šlo. Rekla je, da bova jedilnik lahko kasneje spreminjali in pa še to, da če ne bom ničesar spremenila pri prehrani, tudi rezultata ne bo. No, pa sem poskusila. Priznam, da je bil prvi teden težak. Veliko časa zvečer sem preživela v kuhinji, kjer sem si poleg večerje pripravljala še zajtrk, malico in kosilo za naslednji dan (zjutraj sem hrano le vzela iz hladilnika, pozajtkovala, spakirala posodice in šla v službo z njimi). Občutek sem imela, da vse delam narobe, saj mi ni uspelo loviti ur, ki so bile napisane na jedilniku. Sem že kar malo obupovala nad projektom, potem pa je po enem tednu prišlo tehtanje in razgovor z Mojco. Mojca je bila z rezultatom zelo zadovoljna (-1,3 kg v prvem tednu) in sem si po njenem mnenju za izvedbo zaslužila čisto petico. Aha, potem pa le nisem delala vse narobe:) In je steklo. Še vedno sem pripravljala obroke za naslednji dan, vendar pa mi je to vzelo vedno manj časa. Včasih je mož rekel: “No, kaj pa danes pripravljamo za jutri?”, pa sem rekla, da je že vse pripravljeno v hladilniku:) Kaj pa lakota? Ja, prvi teden sem včasih bila lačna, kdaj pa kdaj sem se po mojem mnenju pregrešila s kakšno juho ali mesom (po športu ali preplesanem večeru), pa mi je Mojca potem razložila, da to niso bili prekrški, kar se je pri izgubljanju kilogramov lepo videlo. V enem mesecu sem izgubila 3,8 kg (prej pa mi dveh kg ni uspelo izgubit v dveh letih). Sedaj sem s hujšanjem prenehala (čeprav človeka kar zamika, da bi še malo nadaljeval, ko pa kar gre!). Imam že obratni problem, saj mi je marsikatero oblačilo že preširoko in že iščem pasove po omari. Zdaj se moram še naučiti živeti brez jedilnika in vse znanje, ki sem ga pridobila, v praksi tudi uporabiti. Malo me je strah in raje pojem kaj premalo kot preveč, ampak upam, da kmalu ujamem pravo ravnovesje. Če mi ne bo uspelo, pa vem, da je Mojca oddaljena le en klic/SMS/mail stran. Z njenim nasvetom bo zagotovo šlo.” Za enkrat najepša hvala za vse in sva na vezi! S prijaznimi pozdravi, Marjana
Marjana