Lep pozdrav vsem "sotrpinom", ki so se že ali pa se šele podajate na trnovo pot- HUJŠANJE... Z Mojco Cepuš (Befit) sem stopila v stik 12.1.2010 in zdelo se mi je, da že lovim zadnji vlak, da naredim nekaj s seboj. En dan prej sem bila pri svoji zdravnici, ki mi je že nič kolikokrat "namignila", da se bo treba vzeti v roke in narediti s svojimi 129,6 kilogrami nekaj v smislu VEČJEGA IZVOZA TEŽE:). Tisti dan pa je zaigrala na prave note, ko mi je rekla, da sem že dovolj stara (28 let), da bom slej ko prej začela misliti na to, da bi postala mamica. Ko se bom odločila za ta korak, bova pa zaradi moje teže, imele probleme pri zanositvi. Panika, kaj pa sedaj? Otroke bi pa res rada imela. Drugi dan sem v službi "pojamrala" sodelavki, ki pa je kot iz topa izstrelila, da pozna rešitev zame - MOJCO CEPUŠ IN BEFIT. Sem bila kar malo skeptična, priznam. Ampak, želja po otrocih in spremembi me je premagala. Mojci sem poslala mail in zelo kmalu je priletel tudi odgovor. Prve 14 dni je Mojca samo želela spoznati moje prehrambene navade oziroma bolj-razvade. Po štirinajstih dneh sem ji s strahom pokazala svoje beležke o obrokih, saj sem se zavedala, da jem čisto napačno hrano, ob napačnih urah ob seveda nič minutah gibanja dnevno. Odgovor me je zelo presenetil, ko mi je Mojca rekla, da jem PREMALOOOO!!! Halooooo, sem si mislila, kako premalo, od kje pa vseh 129,6 kilogramov??? Sledila je podrobna analiza mojih zabeležk, ki so bile kar prepolne sladkarij, ogljikovih hidratov, sladkih pijač, hranjenja ob urah, ko "normalni" ljudje že vsi spijo. In že je tu prvi Mojčin jedilnik. Ko sem ga pogledala sem si mislila, da če bom pa jaz ob tem shujšala, sem pa tudi bicikel. Ok, prvi teden za mano - z lahkoto, tako kot pri vseh milijon diet do sedaj. Rezultat: - dva kg. Opa, to pa je zbudilo mojo pozornost. Ampak, tihi dvomi so ostali. Dajmo še kak teden, da vidimo....sem sama sebi prigovarjala. V vsem tem času sem si v glavo vtepla eno preprosto pravilo- zjutraj ovseni kosmiči, sadje, za kosilo lahko kaj kaloričnega (no, zmerno kaloričnega) kot je npr. riž, krompir, testenine seveda brez mesa z veliko solate, malica kakšen jogurt, večerja meso+solata+zelenjava. Pa seveda pšenični otrobi pred vsakim obrokom. Kilogrami so iz tedna v teden vidno kopneli, tako da danes tehtam 98,9 kg, kar pomeni MINUS 30,70KG!!! Ljudje so me začeli ustavljati na ulici in spraševati kaj se z mano dogaja. Z največjim veseljem vsakemu še danes povem, da sem spoznala enega angelčka, ki je mojemu življenju naredil smisel- MOJČKO CEPUŠ. Zanimivo je, da so me ljudje opazili šele, ko sem imela že 20 kg manj, prej ne. Začela sem tudi hoditi peš v službo-3 km. To je vse kar je moje rekreacije še danes. Seveda pa ne smem pozabiti pohvaliti vseh sodelavcev, ki mi stojijo ob strani, jedo z mano, ki me ne zavajajo z ničemer. Pri nas v službi je navada, da se za rojstne dneve bašemo s sladkarijami in domačimi dobrotami. Za vsak rojstni dan pa je na mizi sadni krožnik, za Sabino, kar si štejem v veliko čast. Seveda nimam nobenega namena odnehati, zakaj bi, ko pa je tako lahko topiti kilograme:). Še enkrat bi se rada zahvalila Mojci in Befitu, ki je mojemu življenju vrnila smisel. Befit je moj nasvet vsem ljudem, ki si ne upajo stopiti na to pot... Hvala Mojči :*

Tudi jaz sem eden tistih nejevernih Tomažev, ki ne verjamem vsaki reklami za hujšanje oziroma vsakemu nasvetu: »Ja takole ti bo pa res uspelo.« Toda tokrat je bilo pa malo drugače. Moj dober prijatelj se je prav tako boril s kilogrami kot jaz. Po dolgih pogovorih kako bi shujšali, na kakšen način je to najlažje, se je iz čarobne steklenice pojavila MOJCA CEPUŠ. »Kdo pa je to?« sem mu rekel. On pa: »Nutricistka - ukvarja se s prehrano.« Moj odgovor je bil: »Nutri…kaj, kdo?« Ko sem kaj hitro opazil prijateljev uspeh pri Mojci, sem si rekel, tudi jaz moram to poizkusiti. To je bil moj verjetno 213 poizkus hujšanja in saj veste kako je, če ti po toliko poizkusih ne uspe, greš malo z distanco v nov izziv. Z Mojco sva se najprej dobila na kavi oz. na uvodnem pogovoru. Zelo prijazna gospodična Mojca mi je komaj sproti odgovarjala na vsa vprašanja, ki so kar puhtela iz mene: »Kako bom shujšal 30 kg? Kaj bom lahko jedel? Kdaj naj jem?« In še in še… Mojca mi je v prvem koraku vnesla red v prehrano in sicer sem prvih 14 dni imel nalogo jesti na 3 ure in ne boste verjeli ZAČEL SEM HUJŠATI. Po 14 dneh sem dobil 11 dnevni jedilnik, ki je bil pisan meni na kožo, kajti sestavljen je bil z jedmi, ki jih imam rad in katerim se za vse na svetu ne bi mogel odpovedati. S pravilnim razvrščanjem hrane (vlaknine, ogljikovi hidrati, beljakovine in tudi maščobe) in s 5 obroki dnevno, sem se takoj spoprijateljil. Res je, da so bile količine manjše, kot sem jih pojedel prej, toda nisem bil lačen (res). Prvič sem se začel zavedati dejstva JEM DA ŽIVIM in ne ŽIVIM DA JEM. Prvi dan hujšanja sem imel 123,5 kg (ja prav ste prebrali) in danes me ni več sram tega podatka priznati. Skupaj z Mojco sva si postavila moj cilj, do katerih kilogramov bi rad prišel, in določila v kakšnem realnem času je to izvedljivo. Po prvem tednu sem izgubil cca. 3kg, kar Mojci ni bilo preveč všeč, jaz pa sem bil vesel kot majhen otrok. Mojca namreč zagovarja ZDRAVO hujšanje, cca. od 0.7kg do 1kg na teden, to pomeni hujšajmo počasi in z užitkom, kajti le s tem sistemom bomo prišli do našega želenega cilja. Z Mojco sva se dobila vsak teden in pregledala moj dnevnik hujšanja, v katerega sem vsakodnevno zapisal kaj sem pojedel. Seveda sva bila oba vesela, če so kilogrami puhteli in so. Seveda pa smo le ljudje, ki včasih tudi grešimo. Tako sem tudi jaz imel kar nekaj »izpadov« (beri: žurke, rojstnodnevne zabave, služba, morje itd.), kjer sem popil in pojedel kar nekaj stvari, ki niso bile zapisane v jedilniku. Ampak glej ga zlomka, Mojca je uvedla ALKO dan za take primere. To pomeni, lahko sem tudi malo grešil pa sem kljub temu shujšal. Saj veste that's life. Seveda je prišlo tudi do situacij, ko nisem shujšal niti grama, takrat pa je prišla na plano Mojčina strokovnost, znanje in njeni motivacijski prijemi, kateri so me vzpodbudili da sem nadaljeval. Poleg samega hujšanja je seveda priporočljivo tudi gibanje. Ni potrebno posebej poudarjati da pri 123 kg tega skoraj nisem bil zmožen. Če bi me takrat vprašali: »A gremo mal´ tečt?« bi se vam samo nasmejal in dejal: »Ja, lahko navijam za vas.« Pa sem začel malo po malo tečt in sem po petih mesecih hujšanja pretekel 10km na 15. ljubljanskem maratonu pod 1 uro. Juhuhu. Vse se da, če je volja in prijatelji. Danes imam 95kg in še vztrajam, ker je moj cilj 85 kg. Naj se na koncu res iskreno zahvalim mojim prijateljem (Magdi, Mateju, Barbari in Matjažu), ki so mi predstavili Mojco in seveda moji ženi Meti, ki mi vsakodnevno kuha in pripravlja moje obroke. Seveda pa brez Mojce v mojem primeru nebi verjetno nikoli shujšal 30 kg oz. 40kg. Hvala vam. P.S. Aja, a sem že povedal, da se 1000x bolje počutim!!! Če pokličete takoj, dobite veliko skledo zelene solate gratis! Pa lep suh pozdrav.

3.5. 2007 je Mojca Cepuš sodelovala pri izvedbi četrtega tehniškega dneva z naslovom planiranje prehrane ne OŠ. Šmartno pod Šmarno goro. Tehniški dan je bil v celoti brezhibno in točni izpeljan. Vsi učni cilji so bili doseženi, učenci pa zelo zadovoljni. Vse pohvale tudi s strani učiteljskega zbora.

Hujšanje po Anjinem jedilniku se mi zdi super in enkratna zadeva. Jedilnik je sestavljen iz raznovrstne hrane. Vsak obrok si lahko pripraviš na raznovrsten način. Predvsem všeč mi je bilo, da so bili obroki razdeljeni na 5 delov, ter večerje pretežno iz beljakovin. Ob prehranjevanju po jedilniku sem se počutila odlično, imela sem več energije in rezultati so se pokazali tudi pri urejenosti diabetesa.