Zdrava prehrana: Namakanje živil in zakaj je potrebno?

Oreščki, semena, stročnice in rastline v okolju preživijo, ker se v njihovem ovoju skrivajo za nas strupeni zaviralci rasti, dokler pogoji v naravi niso ustrezni za njihovo rast. Naravni obrambni mehanizem deluje tako, da vsebuje prehranske zaviralce in strupene snovi, ki se lahko odstranijo, če je dovolj padavin in se kalitev lahko začne. Z namakanjem tako ljudje posnemamo proces, ki se dogaja v naravi. Inhibitorji in strupene snovi so ACE, fitati, polifenoli (tanini) in goitrogeni.

Fitinska kislina predstavlja glavno obliko zaloge fosforja. Poveže se lahko s kalcijem, bakrom, magnezijem, železom in s cinkom ter blokira njihovo absorpcijo v našem telesu. Ima močno afiniteto do mineralov, pri čemer se tvorijo soli – fitati, ki se v našem telesu slabo absorbirajo.

Namakanje zgoraj omenjenih živil je koristno za spodbujanje proizvodnje koristnih encimov, za povečanje količine vitaminov (predvsem B vitaminov), delno razgradnjo glutena, lajšanje prebave, absorpcijo proteinov, preprečitev pomankanja mineralov in izgubo kostne mase, nevtralizacijo strupov v debelem črevesu.

Fitati so soli fitinske kisline, ki nastanejo s povezovanjem fitinske kisline z minerali. 

Tanin ali čreslovina je spojina, ki veže in obarja ali pa zvija proteine. Zaužiti v prevelikih količinah inhibirajo absorpcijo mineralov kot sta železo in kalcij. Zmanjšajo tudi razpoložljivost železa v rastlinah, vplivajo  na slabšo absorpcijo mineralov, ki jih najdemo v sledovih (cink, baker, magnezij).

ACE so zaviralci, ki imajo dokazane nezaželene stranske učinke: hipotenzija, suh kašelj, težave z ledvicami, glavoboli, vrtoglavica, utrujenost, slabost, vnetja, bolečine,…

Goitrogeni lahko zavirajo delovanje ščitnice, saj se lahko vmešajo v privzem joda.

Čas namakanja se razlikuje, namakanje zmehča ovoj in prične proces razgradnje fitinske kisline in kaljenja, s čimer se poveča dostopnost mineralov. 

-Pšenico, piro, kamut, oves in kvinojo je dobro namakati 24 ur.

-Rjavi riž, ajdo, rž in proso imajo relativno nizko vsebnost fitatov in jih namakamo manj, le 7 ur.

-Kosmiče, oreščke in stročnice pa je priporočljivo namakati 12 ur, oreščkov brez lupine ni potrebno namakati.

Vodo od namakanja zavržemo. Pri oreščkih pa po polovici časa namakanja (6 ur), vodo odlijemo in jo zamenjamo ter namakamo še 6 ur. Mi to običajno naredimo za vikend in si posušimo večjo količino prej namočenih oreščkov za čez teden, v pečici, pri najnižji temperaturi.

Kosmiče za zajtrk je priporočljivo namakati, še posebej surove.

Oreščki in semena vsebujejo več fitatov in fitinske kisline, kot žita. Mandlje je priporočljivo uživati olupljene, saj ovojnica lahko vsebuje še neželene snovi (pesticide, konzervanse, fungicide).

Semena so še najbolj problematična, namakanje na njih praktično nima učinka. Največ fitinske kisline vsebujejo semena sezama, kakava in lana.

Za uspešno hujšanje, kot tudi zdravo prehrano je planiranje obrokov v naprej ključno, zato dan prej namočiti kosmiče za zajtrk, ali zjutraj kašo za kosilo lahko postane vaša navada. Namakanje ima namreč še eno prednost, skrajša namreč čas kuhanja.  

Če imate za nas vprašanje, bomo veseli vašega sporočila na anja@prehrana.info ali mojca@prehrana.info.

Za prvi posvet na temo individualno prilagojenega programa hujšanja sva vam na voljo 051234278 (Anja) in 040469818 (Mojca).