Vpliv prehrane na možgane: 3.del

Nadaljevanje prvih dveh delov članka o vplivu prehrane na kognicijo.

Antioksidanti so snovi, ki branijo naše telo pred procesi oksidacije. Možgani so zelo dovzetni za oksidativne poškodbe, za svoje delovanje pa porabijo veliko energije. Reakcije, preko katerih pridejo možgani do energije, ustvarjajo veliko oksidacijskega materiala, veliko pa ga vsebuje že samo možgansko tkivo. To kaže v prid prehrani bogati z antioksidanti, predvsem jagodičevjem. Polifenoli, antioksidanti v jagodičevju, dokazano zmanjšujejo oksidativne poškodbe, izboljšujejo sposobnosti učenja in pomnjenja. Flavonoidi, ki jih najdemo v kakavu, zelem čaju, citrusih in temni čokoladi ter borovnicah, ščitijo živčne celice in pomagajo pri ohranjanju spomina in ostalih kognitivnih sposobnosti, kot so učenje, mišljenje, koncentracija, govor,... Pomagajo pri ohranjanju zadostnih koncentracij možganskih nevrotrofičnih faktorjev in tako posredno povzitivno vplivajo na spomin. So osnova za vijolične, modre, zelene, rumene, oranžne in rdeče barve – zato je ključno, da je naša prehrana pestra in sestavljena iz različnih barv.

Sledi kurkumin, ki je rumeno-oranžna zdravilna učinkovina kurkume in začimbe curry.  Ima močno antioksidativno delovanje, skupaj z omega-3 maščobnimi kislinami pa skrbi za zdrave ravni možganskega nevrotrofičnega faktorja. Ta je v osrednjem in perifernem živčevju povezan z razvojem živčnih celic, njihovem preživetju in popravo poškodb. Največ ga najdemo v hipokampusu in hipotalamusu – možganskih področjih povezanih s kognitivno in presnovno regulacijo. Dokazano zmanjša posledice Alzhaimerjeve bolezni ter spodbuja tvorbo novih možganskih celic.

Ne smemo pa pozabiti še na ustrezno hidracijo, ki omogoča normalno dostavo hranilnih snovi. Kar tri četrtine možganov sestavlja voda.  Že majhna dehidracija povroža težave pri pomnenju in zmanjša našo storilnost. Najboljša izbira so voda, nesladkani čaji ali limonada brez sladkorja.

Kakšno pa je stanje po slovenskih šolah?

Jedilniki so se v zadnjih časih izboljšali, vendar bi se moralo na tem področju še veliko spremeniti. Ključnega pomena so tudi starši, ki morajo otroku zagotoviti ustrezno uravnotežene obroke, ki jih ne poje v šoli. Zdravih prehranjevalnih navad se morajo otroci navaditi že doma, saj v nasprotnem primeru ne moremo od njih pričakovati, da se ne bodo zmrdovali nad hrano v šolah.  

Po pregledu jedilnikov večih šol je že na prvi pogled občutno premalo zelenjave, primanjkuje je predvsem v popoldanskih malicah, medtem ko je v dopoldanskih malicah le občasno. Za kosilo dobijo učenci od zelenjave večinoma le solato, včasih še zelenjavno juho. Jedilniki vsebujejo preveč enostavnih ogljikovih hidratov, na primer pice, razni pekovski izdelki, bele testenine in bel kruh. Ribe so na jedilnikih le občasno, ko pa so, so večinoma ocvrte. Tudi predelane mesnine, kot so hrenovke ali salame v ovojih, so precej pogoste. Kar se tiče sadja, so nekatere šole manj dosledne od drugih, pri katerih je sadje na jedilniku vsak dan.  Kot popoldanske malice se pogosto pojavljajo pekovski izdelki in razna peciva ter sokovi, ki dajo učencem le prazno energijo.

PRIMER OSNOVNOŠOLSKEGA JEDILNIKA:

Dopoldanska malica: čokoladni navihanček, bela kava, sadje

Kosilo: goveja juha, makaronovo meso, solata, sladoled, voda/sok

Popoldanska malica: sirova štručka, sadni jogurt

Če želimo zagotoviti zdrave jedilnike, ki bodo zadostili tako potrebam kot okusu otrok, je najbolje, da za to skrbijo pravilno usposobljene osebe. S pomočjo pri spremembi jedilnikov in predavanji o zdravi prehrani v šolah imamo bogate izkušnje tudi v Befitu.

Članek je bil objavljen v reviji Viva.

Če imate za nas vprašanje o tej ali katerikoli drugi temi, bomo veseli vašega sporočila na  anja@prehrana.info ali  mojca@prehrana.info.

Na voljo smo vam 24 ur na dan na telefonskih številkah: 051234278 (Anja) in 040469818 (Mojca).