Sladila, 2.del

Vpliv umetnih sladil na zdravje
Kljub nekaterim dobrim lastnostim kot so preprečevanje ustne gnilobe, uporabnosti pri diabetikih, nizek glikemični indeks in zmanjšanje kalorične vrednosti živil, pa sladila ne predstavljajo popolne rešitve. Eden izmed namenov uporabe sladil je zmanjšanje dnevnega kaloričnega vnosa, vendar raziskave kažejo, da uporabniki umetnih sladil v telo vnesejo enako ali celo večje število kalorij. Razlog tiči v dejstvu, da umetna sladila, kljub temu, da kratkoročno gledano ne dvignejo ravni krvnega sladkorja, dvignejo raven inzulina. Okušalne barbončice na površini jezika zaznajo sladek okus in pošljejo sporočilo možganom, da v telo prihaja energija. Če sladkemu okusu ne sledijo hranila, se bo pojavilo hrepenenje po hrani, najpogosteje visoko kalorični, saj bo telo začelo iskati »napovedani« energijski dotok s hrano. Uživanje umetnih sladil tako poveča tveganje za pojav debelosti, kot tudi presnovnega sindroma, ki je skupek zdravstvenih težav, ki povečujejo tveganje za nastanek bolezni srca, diabetesa, visokega krvnega tlaka in deleža abdominalne maščobe ter odpornosti na inzulin.

Prednost umetnih sladil je odpornost na fermentacijo bakterij v ustih, zato ne vplivajo na pojav zobne gnilobe, niso pa odporna na bakterije v črevesju. Izpostavitve raznim mešanicam umetnih sladil so rezultirale v spremembi kompozicije črevesne mikrobiote, kar posledično vpliva na sposobnost sprejemanja energije iz hrane ter raven nekaterih hormonov, med njimi leptina. Kot pogosta posledica je navedena še glukozna intoleranca ter povišano tveganje za diabetes in debelost, sploh če je oseba že genetsko bolj nagnjena k višji telesni teži.

Med intenzivna sladila uvrščamo tudi steviol glikozide, ki se pridobivajo iz listov rastline Stevia rebaudiana. Do črevesa pridejo nespremenjeni, kjer jih črevesna mikrobiota presnovi v steviol. Posledice uživanja steviol glikozidov so manj znane, saj se pojavlja veliko kontradiktornih raziskav. Rezultati toksikoloških raziskav kažejo, da steviolni glikozidi niso rakotvorni in genotoksični, povečuje pa se število študij, ki preučujejo vpliv uživanja nekaloričnih sladil na povišanje telesne mase. Čeprav steviol glikozidi izhajajo iz rastline, to ne pomeni, da zagotavljajo višjo varnost kot ostala intenzivna sladila – najvišji še varni odmerek je celo precej nižji.

Nadomestki sladkorjev, da ali ne?
Zaradi mnogo negativnih posledic, ki jih prinaša uživanje umetnih, intenzivnih sladil, le ta odsvetujem. Boljša izbira so alkoholni sladkorji, vendar tudi ti v omejenih količinah, saj dolgoročne posledice njihovega uživanja še niso dokončno raziskane. Zavedati se moramo, da vsi sladkorji niso slabi, temveč moramo gledati na živilo kot celoto. Na primer sadje vsebuje naravno prisoten sladkor, vendar pride v paketu z vitamini, minerali, antioksidanti in prehranskimi vlakninami. Sladkor pa raje nadomestimo z nerafiniranem rjavim trsnim sladkorjem, medom ali melaso, s katerimi v telo vnesemo tudi zdravju koristne snovi, kot so minerali (železo, kalcij, magnezij, kalij, mangan), vitamini skupine B v melasi in nerafiniranem sladkorju ter  antioksidanti, flavonoidi, vitamini, minerali in druge aktivne snovi v medu. Kljub temu pa tudi pri uporabi teh ne smemo pozabiti na zmernost. 

Če imate za nas vprašanje o tej ali kateri koli drugi temi, nam pišite na anja@prehrana.info ali  mojca@prehrana.info.

Na voljo smo vam na telefonskih številkah: 051234278 (Anja) in 040469818 (Mojca).