Maščobe niso nujno slabe: Avokado

Avokado je hruškast sadež z zeleno do črno-zeleno lupino, rumenkasto zelenim mesom in kremastim okusom, ki se odlično poda k solatam, smoothijem, omakam ter tudi sladicam. Poznamo ogromno sort, najbolj priljubljena pa je sorta Hass. 

Že španski osvajalci so poročali o pozitivnih lastnostih avokada, ki so ga odkrili v Mehiki. Že več tisoč let prej pa so ga že poznali Azteki v Srednji in Južni Ameriki, o čemer pričajo mnoge risbe, navdihnjene s tem čudovitim sadežem, ki je bil njihov simbol ljubezni in plodnosti. 

Avokado, ki mu pravijo tudi aligatorjeva hruška, je najbolje, da uživamo surovo in dovolj zrelo. Ker težko ulovimo pravo zrelost, si lahko pomagamo tako, da odtrgamo njegov pecelj in preverimo barvo. Notranjost ravno prav zrelega avokada mora biti rumenkasto zelena.  

Avokado spada med visoko hranilna živila, saj vsebuje veliko število pomembnih nutrientov. Je precej kalorično živilo, na 100 g vsebuje 160 kcal, 2 g beljakovin, 15 g maščob in 9 g ogljikovih hidratov, od tega kar 7 g prehranskih vlaknin. Bogat je z vitamini K, C, B5, B6, E, folno kislino in kalijem. Vsebuje majhne količine magnezija, mangana, bakra, železa, cinka, fosforja, tiamina, riboflavina ter niacina. 

Mnogi se pri avokadu ustrašijo visokega deleža maščob, vendar brez skrbi, saj maščoba v avokadu ni slaba. Avokado je bogat vir mononasičenih maščob, ki blagodejno vplivajo na zdravje srca in druge telesne funkcije. Večinski delež maščobe predstavlja mononasičena maščobna kislina, imenovana oleinska kislina, ki je tudi glavna komponenta olivnega olja. Povezujejo jo z zmanjšanjem vnetnih stanj v telesu kot tudi povečanjem ravni HDL holesterola.

Prav tako je mnogo študij pokazalo vpliv uživanja avokada na zmanjšanje tveganja za pojav srčnih bolezni, znižanje LDL holesterola ter krvnih trigliceridov. Na zmanjšanje slabega holesterola pa ima velik vpliv tudi vsebnost beta-sitosterola.

Dodajanje avokada k obrokom poveča absorpcijo vitaminov A, D, E, K ter antioksidantov kot so karotenoidi, saj so tej topni v maščobah. Poleg tega, da pomagajo pri absorpciji antioksidantov, pa tudi sami vsebujejo visok delež le teh. Bogati so predvsem z luteinom in zeaksantinom, ki ju najdemo v makuli očesa in sta pomembna za zdravje oči, ter karotenoidi, ki so prekurzorji močnega antioksidanta vitamina A. Beta karoten je eden izmed karotenoidov, ki je poznan po njegovem pozitivnem učinku v boju proti raku. 

Avokado vsebuje več kalija kot banana. Ta pomembno prispeva k razmerju med natrijem in kalijem v telesu, uravnava električni gradient v celicah ter tako pomaga pri zniževanju krvnega tlaka in tveganja za srčne infarkte in kapi.

Visoka vsebnost prehranske vlaknine pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja ter predstavlja pomembno hrano za koristne bakterije v našem črevesju. Prav tako nam omogoči, da se po obroku počutimo bolj site in zadovoljne, kar nam lahko pomaga pri izgubi telesne teže. 

Zaradi vsebnosti folata se uživanje avokada priporoča ženskam, ki želijo zanositi, saj ta sodeluje pri delitvi celic in s tem omogoča pravilen razvoj zarodka. 

Članek smo pripravili za oddajo Dobro Jutro

Če imate za nas vprašanje o tej ali kateri koli drugi temi, nam pišite na anja@prehrana.info ali  mojca@prehrana.info.

Na voljo smo vam na telefonskih številkah: 051234278 (Anja) in 040469818 (Mojca).