Maščobe: Katere maščobe uporabljati in zakaj? 2. del

TRANS MAČOBNE KISLINE 

Nastanejo z vrinjenjem vodika med dvojno vez pri nenasičenih rastlinskih maščobah. Tvorijo se v industrijskem postopku hidrogenizacije, ko iz visoko rafiniranega olja pridobijo trdno mast (margarina) z namenom daljšega roka uporabe in uporabnosti v industriji. Nastajajo tudi pri cvrtju ali praženju olj nad 150 °C. Količina trans maščob v mesu in mleku je zanemarljiva in ne vpliva negativno na zdravje. Dnevno sprejemljiv vnos trans maščob je pod 1 % dnevno zaužite energije. 

Trans maščobe najdemo v pred pripravljenih izdelkih in predelanih živilih (slaščice, jedi iz listnatega testa, piškoti, prigrizki, zamrznjen pomfrit in hitra hrana… ). Danes margarine ne vsebujejo hidrogeniranih maščob, pozorni bodite na deklaracijo. Izjema so margarine za peko. 

Pomembno: 
- Zaužitje 5 g trans MK v enem dnevu ima enake škodljive učinke na razvoj srčno žilnih bolezni  kot 5 do 10 cigaret!

HOLESTEROL 
Gradi celične membrane, iz njega nastanejo hormoni, vitamini in žolčne kisline, nujne za presnovo maščob. Dnevno priporočen vnos je med 300 in 500 mg, v telesu ga nastane med 800 in 1200 mg na dan. 

Ob večjem vnosu s hrano se v jetrih in drugih telesnih celicah tvori manj holesterola in se zmanjša njegova absorpcija v črevesju, poveča pa izločanje v črevo. Nivo holesterola je večinoma stalen ter v večji meri neodvisen od vnosa s hrano. Normalno ga je v plazmi 5,2 mmol/L v obliki lipoproteinov.

Holesterol in trigliceridi so netopni v krvi in po njej potujejo s prenašalci lipoproteini. Ti so sestavljeni večinoma iz beljakovinskega ovoja, kateri da obliko lipoproteinu in ga poveže s sosednjimi celicami. Notranjost lipoproteina je iz trigliceridov in holesterola. 

Lipoproteine razvrstimo po gostoti: 
•    z visoko gostoto (HDL - high-density lipoprotein),
•    z nizko gostoto  (LDL - low density),
•    s srednjo gostoto (IDL - Intermediate-density),
•    zelo nizko gostoto (VLDL - very-low-density) in 
•    hilomikrone.

Po velikosti so največji hilomikroni, najmanjši pa delci HDL. Razlike so tudi v vsebnosti holesterola, največji delež sestavlja lipoprotein LDL. Manjši kot je lipoprotein, višja je njegova vsebnost holesterola i manj trigliceridov.

UKREPI ZA URAVNAVANJE HOLESTEROLA - če imate težave s povišanim holesterolom vam lahko pomagamo mi! Pokličite  051234278 (Anja) ali 040469818 (Mojca). 
•    Primerno sestavljen jedilnik, 
•    znižanje prekomerne telesne teže,
•    vzdrževanje normalne telesne teže,
•    redna vadba,
•    opustitev kajenja,
•    čim manj alkohola,
•    zmanjšana poraba soli,
•    zadosten vnos prehranske vlaknine,
•    čim manj stresa.

Presežek nekakovostnih maščobnih kislin lahko povzroči zvišanje koncentracije LDL (»slabega«) holesterola v krvi.

Dokazano zdravju škodljivi so dolgoročni vnosi maščob pri odraslih nad 40 % dnevnega energijskega vnosa, ki predstavljajo dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze, različnih vrst raka, predvsem raka na črevesu in danki ter debelosti (OPKP, 2016).

Če imate za nas vprašanje ali bi se radi dogovorili za prvi posvet in individualno obravnavo nam pišite na anja@prehrana.info ali  mojca@prehrana.info .