Krompir: Po krivici zapostavljeno živilo? 1. del

Krompir je izjemno vsestranska gomoljnica, ki se uporablja v številnih jedeh po vsem svetu. Izvira iz Južnoameriških Andov, zdaj pa se prideluje v več kot 160 državah po svetu, obstaja pa okoli 2000 različnih vrst, ki se med sabo razlikujejo po barvi, velikosti in vsebnosti hranil. Čeprav se zelenjava obravnava kot zdrava, je to pri krompirju drugače. Mnogi namreč zaradi visoke vsebnosti škroba in visokega glikemičnega indeksa verjamejo, da je potrebno uživanje krompirja omejiti ali, da se ga moramo v celoti ogniti. Poleg tega je krompir pogosto povezan z nezdravim ocvrtim krompirčkom in ostalimi predelanimi živili, ki ne sodijo v zdravo prehrano. V mnogih primerih velja, da živila, katerim primanjkuje barve, niso hranilno bogata. Krompir je tu izjema, saj vsebuje več različnih vitaminov, mineralov in fitokemikalij. 

VSEBNOST HRANIL
Vsebnost hranil se razlikuje glede na vrsto krompirja.

En srednji krompir, težak približno 170 g, vključno s kožo, ima 168 kcal ali 703 kJ, 0 g maščob, 5 g beljakovin, 37 g ogljikovih hidratov, od tega 4 g vlaknin in 1,5 g sladkorjev. Kar se tiče mikrohranil je potrebno omeniti visoko vsebnost kalija, vitamina C, nekaterih vitaminov B kompleksa
Hranilna sestava je odvisna od mnogih dejavnikov, eden izmed teh je način priprave. Glede na to, da je veliko hranil skoncentriranih v lupini, z lupljenjem odstranimo precejšen delež vlaknin in mineralov. Le ta naj bi vsebovala preko 60 različnih vitaminov in fitokemikalij, ki ugodno vplivajo na naše telo, hkrati pa pripomore pri ohranjanju vitamina C in drugih vodotopnih vitaminov. 

Pomemben dejavnik, ki ga ne smemo zanemariti je tudi način priprave – cvretje krompirja poveča kalorično vrednost ter vsebnost maščob, v primerjavi s kuhanjem ali peko v pečici. Tudi predelani izdelki iz krompirja, na primer čips, imajo precej manjšo energijsko gostoto, vsebujejo pa več kalorij, maščobe in soli.  

Krompir je izjemno bogat vir vitamina C, saj z zaužitjem enega srednje velikega krompirja pokrijemo skoraj polovico dnevnih potreb. Le ta je pomemben antioksidant, ki ščiti telo pred prostimi radikali, zmanjša oksidativni stres, poškodbe DNA in oksidacijo LDL holesterola, pomaga pri absorpciji železa ter skrbi za normalno delovanje možganov in živčevja. Sodeluje pri sintezi kolagena in tako skrbi za zdravje tkiv, kot so dlesni, ožilje, koža in kosti. 

Naslednji omembe vreden vitamin, ki se v krompirju nahaja v visokih koncentracijah je vitamin B6, ki je ključen pri izgradnji vseh novih celic v telesu in je nujno potreben v več kot stotih encimskih reakcijah, vključno s sintezo DNA. Poleg tega igra pomembno vlogo v našem živčnem sistemu, saj z njegovo pomočjo nastajajo amini, tipi nevrotransmiterjev, ki skrbijo za prenos signala med živčnimi celicami, med njimi serotonin, melatonin, adrenalin, noradrenalin in GABA.  Vitamin B6  pa je prav tako nujen v procesih metilacije, oziroma prenašanju metilne skupine iz ene molekule na drugo, kar omogoča mnoge pomembne kemične dogodke v našem telesu, med njimi regulacijo različnih genov. Z metilacijo homocisteina skrbi za nižje ravni teh molekul v krvnih žilah in tako preprečuje njihove poškodbe, napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša možnost za srčni napad in kap.
Poleg piridoksina pa je krompir bogat tudi z folatom oziroma vitaminom B9, potrebe katerega so povečane v nosečnosti in med dojenjem, saj prispeva k normalnemu razvoja ploda. Pomemben je v mnogih bioloških procesih, kot so sinteza aminokislin, DNA,  delitev celic, nastajanje krvi, pa tudi normalno delovanje imunskega sistema, psihološko zdravje in zmanjševanje utrujenosti.   

Krompir je med drugimi tudi dober vir antioksidantov, vključno z karotenoidi v rdečem in rumenem krompirju ter antocianini v vijoličnem in rdečem. Antioksidanti preprečujejo nastanek škodljivih prostih radikalov, ki prispevajo k pojavu raznih kroničnih bolezni.

Med minerali velja omeniti železo, kalcij, magnezij, cink in fosfor, ki prispevajo k izgradnji in ohranjanju strukture in moči kosti. Visoka vsebnost kalija in spojin, imenovanih kukoamini pa prispeva k zniževanju krvnega tlaka in skrbi za zdravje srca. 

Vlaknine, prisotne v olupku, pripomorejo k počasnejšemu premikanju hrane skozi prebavila, kar podaljša občutek sitosti, znižujejo raven holesterola v krvi ter zmanjšajo tveganje za raka na debelem črevesu.  

Članek se nadaljuje...

Če imate za nas še vprašanje o tej ali katerikoli drugi temi, bomo veseli vašega sporočila ali mnenja na  anja@prehrana.info ali mojca@prehrana.info .

Na voljo smo vam 24 ur na dan na telefonskih številkah: 051234278 (Anja) in 040469818 (Mojca).