Razbijamo mite: Meso - kako je z uživanjem rdečega mesa?

"Vse največje svetovne organizacije pravzaprav svetujejo, da meso uživamo v zmernih količinah, to pomeni, da pojemo od 300 do 600 g mesa na teden. Jedli naj bi ga torej približno 2x na teden." Čeprav si lahko kdaj privoščimo tudi rdeče meso, je bolje, da se večkrat odločimo za belo meso in ribe.

"Sicer pa so vse pogostejša priporočila, da živalske beljakovine nadomeščamo z rastlinskimi. Najdemo jih v stročnicah (fižol, leča, čičerika, bob, arašidi, tofu ...) pa tudi v oreščkih (orehi, mandlji, lešniki ...)."

V zadnjih letih se je količina raziskav o vplivu mesa na zdravje močno povečala, pove Cepuševa. "Na Švedskem so tako pod drobnogled vzeli 4700 ljudi, ki so sodelovali v 15 različnih študijah med leti 1966 in 2006. Prišli so do zaključka, da je uživanje 30 g predelanih mesnin na dan povezano s 15 do 38 % večjim tveganjem za raka na želodcu."

Leta 2007 je Ameriški inštitut za raziskave rakavih obolenj (American Institute for Cancer Research) pregledal več kot 7000 študij, ki so iskale povezavo med rakom in predelanimi mesninami. "Pokazalo se je, da se je za vsakih 50 g zaužitih predelanih mesnin na dan možnost za obolelost z rakom v povprečju povečala za 21 %."

Leta 2009 je tudi Nacionalni inštitut za rakava obolenja (National Cancer Institute) v ZDA razkril rezultate študije, ki je trajala 10 let, v njej pa je sodelovalo okoli 550.000 ljudi. "Tisti, ki so jedli največ predelanih mesnin, kar je bilo okoli 22 g na dan, so imeli spet večje tveganje za prezgodnjo smrt."

To je le nekaj študij, ki kažejo, da se je predelanim mesninam res bolje odreči. Vendar pa njihova težava ni le, da so največkrat iz rdečega mesa, pri katerem je zaskrbljujoča visoka vsebnost nasičenih maščob. "Predelane mesnine so mnogo hujše, ker so slabše kakovosti, vsebujejo manj mesa pa več aditivov. Ti poskrbijo za barvo, aromo, zavirajo razvoj bakterij ... Ker lahko v večjih količinah škodujejo našemu zdravju, morajo biti vedno vsi zapisani na deklaraciji. A nekateri so res nepotrebni. Fosfate denimo proizvajalci dodajajo, ker so emulgator, zaradi česar lahko povečajo količino vode v izdelku. Tako se poveča njegov volumen in ga lahko prodajajo dražje. Po drugi strani se mesnim izdelkom dodaja tudi askorbinska E300 kislina ali vitamin C, ki pa velja za varen aditiv."

A tudi nepredelanega mesa je bolje ne pojesti več, kot je priporočeno. "Če ga bomo uživali več, se znanstveniki danes večinoma strinjajo, da bomo spet v večji nevarnosti za srčno-žilne bolezni in raka. Če ga že uživamo preveč, zato poskušajmo ta slab vpliv omiliti vsaj tako, da redno uživamo vlaknine. To pomeni, da poleg zrezka pojemo zelenjavno juho, zelenjavno prilogo in solato. Če uživamo preveč mesa, je poleg tega res bolje, da rdeče meso zamenjamo z belim."

V mesu je sicer tudi kar nekaj hranil, ki nam koristijo. "Je odličen vir beljakovin. Če uživamo meso v priporočenih količinah, nam ni potrebno skrbeti, da bi nam teh primanjkovalo. Vsebuje tudi vitamine skupine B ter minerale, kot so železo, baker, cink, mangan. Ker lahko železo iz rastlinske hrane telo izkorišča slabše kot iz živalske, je prav rdeče meso še posebej dober vir železa, če nam tega minerala primanjkuje. Poleg tega železo iz mesa poveča zmožnost telesa, da izkoristi železo iz druge hrane. Če ste slabokrvni, je zato dober obrok denimo 100 g govedine, špinača za prilogo, zelena solata s stročnicami in limonada z melaso. Telo železo potrebuje za rdeče krvničke, ki po krvi prenašajo kisik. Če je tega premalo, se slabše počutimo, smo utrujeni, imamo težave z učenjem ... Podobno lahko telo bolje izkoristi tudi cink iz mesa. Ta pa je potreben za izgradnjo mišic, za imunski sistem, za zdrave možgane. Razpoložljivost cinka iz rastlinskih virov je manjša, ker je pogosto hkrati prisotna fitinska kislina."

Meso, tudi rdeče, je torej občasno zdravo zaužiti, a v primernih količinah. "Sama priporočam, da ga ne uživate več kot dvakrat tedensko, v količini po 100 g na obrok. Predelane mesnine pa le ob posebnih priložnostih." Po drugi strani nutricistka meni, da je tudi ustrezno načrtovana vegetarijanska prehrana povsem sprejemljiv način prehranjevanja. "Če opustite meso, le pazite, da iz rastlinskih virov zaužijete dovolj beljakovin, vitaminov B, cinka in železa. Dober vir železa je tako tudi melasa, vitamini skupine B so v polnozrnatih izdelkih, cink je v stročnicah in oreških."

Članek smo pripravili za portal Vizita.si

V kolikor se vam je ob branju prispevka porodilo vprašanje, ali bi nas radi vprašali kaj drugega, pokličite na 051 234 278 (Anja) ali 040 469 818 (Mojca).