Kako pozimi jesti po barvah? 1. del

Kako tudi pozimi sestaviti krožnik v barvah?

Če je zunaj vreme sivo, naj bo vaš krožnik vse prej kot monoton. Preženite temačne misli in izberite barve, tudi  pozimi ter tako izboljšajte počutje, vaše telo vam bo hvaležno.

Kako izbrati najboljšo hrano za zdravje?

Jejte po barvah. Če jeste hrano različnih barv je to lahko uporabna bližnjica, da pokrijete svoje potrebe po vitaminih, mineralih in fitokemikalijah.

Rastline so obarvane različnih barv zaradi fitokemikalij oz. fitohranil, ki jih vsebujejo. To so izjemna hranila, ki se nahajajo edino v rastlinah in poleg barve določajo tudi vonj ter okus. Čeprav za razliko od vitaminov in mineralov uživanje fitohranil ni nujno za pravilno delovanje človeškega telesa, to našemu zdravju in počutju prinese ogromno koristnih učinkov.

Za lažje načrtovanje barvitih obrokov, so spodaj zbrani primeri odlične in okusne zimske zelenjave, glede na barvo. Več o funkciji, ki jo ima določeni odtenki hrane pa v prispevu Barve v prehrani 1 in Barve v prehrani 2.  

Rdeča: Granatno jabolko, rdeča grenivka, jabolka, rdeč radič, rdeča pesa.            

Rumena: Limone, banane, pomelo, hruške, grenivka, rumena koleraba, kislo zelje.

Oranžna: Pomaranče in mandarine, korenček, buče, sladki krompir, kaki.

Vijolična: Rdeče zelje, rdeče pomaranče, rdeča čebula.

Zelena: Brstični ohrovt, navadni in kodrolistni ohrovt, motovilec, kivi, grah, čajota.

Rjava: Gobe, stročnice, žita ter psevdožita.

Bela: Navadna in kisla repa, pastinak, črna redkev, čajota, por, kitajsko zelje, čebula, česen.

Kaj pa zamrznjena hrana?

Če se osredotočimo na zelenjavo in sadje je najboljša izbira sveže. A vendar je sredi zime bolje kupiti zamrznjeno, kot pripeljano iz daljnih koncev sveta.

Zamrzovaje je boljše kot drugi načini shranjevanja – pasterizacija (kompoti, vložena zelenjava), sterilizacija (konzerve) in sušenje. Na tak način se ohrani največ vitaminov in mineralov. Zamrznjena zelenjava in sadje običajno nimata dodatnih soli, sladkorja ali aditivov, kateri v prvi vrsti niso zaželeni v prehrani, pod drugo pa povzročijo poškodbo celičnih sten v živilih, kar pomeni izgubo hranil iz živila med tajanjem. Kakovost zamrznjene hrane je odvisna od načina zamrzovanja- industrijsko globoko zamrzovanje s tekočim dušikom in liofilizacija sta primernejša kot domača skrinja. Vsebnost vitaminov, mineralov in fitohranil zavisi od tega, v kakšnem stanju je bilo živilo zamrznjeno. Zamrzovanje ni postopek, ki bi »rešil« živilo pred kvarom, ali deloval antibakterijsko, saj se procesi v živilu na mikrobiološki ravni ne ustavijo, le v »stanje mirovanja« preidejo. Zamrznjena živila je treba ustrezno odtajati in pred zaužitjem prej toplotno obdelati do središčne temperature 74°C za vsaj 15 sekund. Zamrzovanje je dobro tudi s tega vidika, da npr. v sezoni zamrznjen stročji fižol gotovo vsebuje več koristnih sestavin kot tisti, ki ga decembra kupimo na oddelku sveže zelenjave.

Pozor pri nakupu zamrznjene hrane

Pri nakupu bodite pozorni na datum zamrzovanja in na morebitno označeno vsebnost vode v izdelku. Zamrznjen izdelek, ki ni sipek, ampak sprijet v kepo, je bil že verjetno odtajan, oz. ni bil ustrezno hranjen v hladni verigi. Pozorni bodite še na morebitne aditive.

Članek se nadaljuje ...

Prispevek je bil pripravljen za revijo Zdrave Novice. Svojo številko lahko dobite v naših poslovalnici v Ljubljani ali zdravstvenih domovih in lekarnah. 

Če imate za nas vprašanje o tej ali katerikoli drugi temi, nam pišite na anja@prehrana.info ali  mojca@prehrana.info.

Na voljo smo vam na telefonskih številkah: 051234278 (Anja) in 040469818 (Mojca).